Kitajska je pripravljena pomagati območju evra

ZDA

Ob koncu leta vrsta ugodnejših gospodarskih podatkov v ZDA

Vrsta gospodarskih poročil vlade in zasebnih agencij, ki so bila objavljena v četrtek, utrjuje prepričanje gospodarskih analitikov, da se je gospodarska rast v ZDA v tekočem četrtletju pospešila na med 3,5 do štiri odstotke.

Ministrstvo za trgovino je med drugim poročalo, da je prodaja novih stanovanj in hiš v novembru porasla za 5,5 odstotka na letno prilagojeno raven 290.000 enot, kar pa je še vedno le polovica številke, ki bi po mnenju analitikov kazala na zdravo gospodarstvo.

Srednja cena novembra prodane nove hiše ali stanovanja, to je tista, od katere je polovica višjih in polovica nižjih, je v primerjavi z novembrom lani padla za 2,7 odstotka na 213.000 dolarjev. Na ZDA je prodaja porasla za 37,3 odstotka in na jugu za 8,5 odstotka, medtem ko je na srednjem zahodu padla za 13,2 odstotka, na severozahodu pa za 26,7 odstotka.

Isto ministrstvo je prav tako poročalo, da je potrošniška poraba novembra porasla za 0,4 odstotka v primerjavi z oktobrom, za katerega so podatke popravili na 0,7 odstotka. Osebni dohodki so se povembra povečali za 0,3 odstotka, potem ko so oktobra porasli za 0,4 odstotka. Stopnja varčevanja je nazadovala z oktobrskih 5,4 na 5,3 v novembru na skupaj 614,8 milijarde dolarjev razpoložljivih dohodkov.

Naročila za trajne dobrine so novembra, prav tako po podatkih ministrstva za trgovino, nazadovala za 1,3 odstotka, predvsem zaradi padca naročil za civilna letala in motorna vozila. Brez nepredvidljivega transportnega sektorja so naročila novembra porasla za 2,4 odstotka, potem ko so oktobra nazadovala za 1,9 odstotka.

Z Univerze Michigan pa so sporočili, da so bili potrošniki decembra bolje razpoloženi. Njen ustrezni indeks, ki razpoloženje meri, se je povzpel na vrednost 74,5 točke, kar je največ od junija. Novembrska vrednost je znašala 71,6 točke. Vrednost indeksa trenutnih pogojev v gospodarstvu je od novembra porasla na 85,3 točke, vrednost indeksa pričakovanj pa na 67,5 točke.

Ministrstvo za delo je dodalo svoje poročilo o nadaljevanju padanja števila tedenskih prošenj za podporo za primer brezposelnosti. Število vlog je pretekli teden padlo za 3000 na letno prilagojeno raven 420.000.

Evropa

Agencija Fitch znižala bonitetno oceno Portugalske

Bonitetna ocena Fitch je znižala kreditno oceno Portugalske za eno stopnjo na A+ z negativnimi obeti. Kot je pojasnila, se je primanjkljaj v plačilni bilanci zmanjšal manj, kot pa so pričakovali. Poleg tega so se poslabšali pogoji financiranja, saj so se obresti na portugalske državne obveznice v preteklih tednih precej zvišale.

Pred tem je bonitetna ocena agencije Fitch za Portugalsko znašala AA-. Nova ocena A+ je peta najboljša, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Fitch pričakuje, da bo doseganje proračunskih ciljev za leto 2011 "izjemen izziv". Portugalska namerava v prihodnjem letu zmanjšati proračunski primanjkljaj na 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), zdaj znaša 7,3 odstotka BDP.

Parlament je pred kratkim sprejel zelo sporen proračun, ki ne predvideva varčevalnih ukrepov. Poleg tega so prejšnji teden na Portugalskem napovedali ukrepe v spodbudo gospodarski rasti in konkurenčnosti. A agencija nasprotno pričakuje, da bo država prihodnje leto vnovič zašla v recesijo.

V torek je z znižanjem svoje ocene za Portugalsko, ki je zdaj določena pri A1, zagrozila tudi bonitetna agencija Moody's.

Grški parlament potrdil proračun za leto 2011

Grški parlament je v zgodnjih jutranjih urah po vroči razpravi z večino glasov potrdil varčevalno naravnan proračun za leto 2011. Za proračun je glasovalo 156 poslancev vladajočih socialistov, proti pa je bilo 142 opozicijskih poslancev. Proračun med drugim predvideva krčenje izdatkov za zdravstvo in višje davke, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vladajoča stranka Pasok premiera Georgeja Papandreuja ima v 300-članskem parlamentu večino 156 poslancev, zato je bilo pričakovati, da bo proračun sprejet. Glasovanje o proračunu je bilo hkrati tudi glasovanje o zaupnici vladi premiera Papandreuja.

Ta je prepričan, da nepriljubljeni varčevalni ukrepi - ti vključujejo znižanje plač javnih uslužbencev, zvišanje davkov ter krčenje izdatkov za zdravstvo in pravic delavcev - vendarle delujejo. "Ne bomo bankrotirali. Leta 2012 se bomo vrnili na pot gospodarske rasti. Ne bomo dali veselja špekulantom ali bonitetnim agencijam," je premier dejal pred glasovanjem.

Ker grška vlada v začetku prihodnjega leta napoveduje dodatne varčevalne ukrepe, je Papandreu opozicijske stranke pozval, naj sprejmejo svojo odgovornost in prispevajo k prizadevanjem za rešitev grškega gospodarstva. "Brez pomoči evropskega mehanizma bi država propadla," je priznal.

Države v območju evra so se v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) letos spomladi dogovorile o vzpostavitvi mehanizma za pomoč Grčiji, ki predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih, vendar pa so sredstva močno pogojevana z izvedbo varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.

Grki varčevalno naravnanemu proračunu zato močno nasprotujejo. Njegovo sprejemanje so v sredo spremljali protesti jeznih državljanov in stavka zaposlenih v javnem prometu, že četrta v tem mesecu. Sindikati v prihodnje napovedujejo dodatno stopnjevanje pritiska.

Proračun za leto 2011 predvideva 14 milijard evrov prihrankov, Grčija pa naj bi javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu oklestila s pričakovanih letošnjih 9,4 odstotka na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Romunija z varčevalnim proračunom do posojila IMF in EU

Romunski poslanci so v sredo sprejeli varčevalno naravnan proračun za leto 2011. S tem so si zagotovili posojilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske unije, za katerega so se dogovorili leta 2009, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Proračun predvideva rast romunskega bruto domačega proizvoda (BDP) za 1,5 odstotka, medtem ko za letos pričakuje padec v višini dveh odstotkov BDP. Proračun predvideva še zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja z letošnjih 6,8 odstotka BDP na 4,4 odstotka BDP. To naj bi Romuniji uspelo z drastičnim zmanjšanjem javne porabe.

Proračun predstavlja tudi podlago za nov zakon, s katerim bo romunska vlada plače v javnem sektorju zvišala za 15 odstotkov. Letos poleti jih je namreč z namenom varčevanja močno znižala.

"Glasovali ste za proračun, ki bo Romuniji omogočil izhod iz recesije, ki jo pretresa že dve leti," je po glasovanju v parlamentu poslancem dejal romunski premier Emil Boc.

Hrvaška z znižano kreditno bonitetno oceno, guverner HNB znižanje pričakoval

Bonitetna agencija Standard & Poor's je v torek znižala dolgoročni kreditni rejting Hrvaške z ocene BBB na BBB-, kar je pod mejo špekulativnega rizika, je v četrtek ocenil Večernji list. Dodaja, da je guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski ocenil, da omenjena ocena ni bila presenetljiva.

Rohatinski je pojasnil, da so mednarodne in hrvaške finančne institucije opozarjale na možnost znižanja bonitetne ocene. Zagrebški časnik izpostavlja, da bi primer Standard & Poor's lahko sledile tudi ostale dve relevantne bonitetne agencije, Fitch in Moddy's.

Guverner HNB je za četrtkov Večernji list še poudaril, da bodo ocene agencij lahko podražila hrvaška posojila na tujih finančnih trgih. "Znižanje rejting kaže, da bodo vlagatelji bolj previdni kot prej, ter kako finančni svet doživlja Hrvaško", je ocenil Rohatinski.

Zanikal je možnost, da bo HNB pomagala vladi v primeru poslabšanih pogojev za nova zadolževanje v tujini z osvobajanjem sredstev za poslovne banke.

"Ko smo tega storili pred dvema letoma, vlada ni imela izbire, sicer pa je od takrat minilo dovolj časa, da bi vlada kaj storila", je povedal Rohatinski.

Časnik še izpostavlja, da vlada v prihodnjem, predvolilnem letu ne namerava dodatno obremeniti prebivalstva in gospodarstva, kar pa bo lahko poslabšalo pogoje za pridobivanje novih posojil, tudi če bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU.

Znižanje hrvaškega kreditnega rejtinga je objavljeno tri mesece preden bo Hrvaška z izdajo obveznic refinancirala zunanje dolgove, je spomnil Večernji list. Ob tem časnik dodaja, da je Hrvaška glede na bonitetne ocene v skupini z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo.

Irska nacionalizirala še Allied Irish Banks

Irska je v četrtek nacionalizirala že četrto banko, in sicer Allied Irish Banks, saj je dublinsko sodišče odobrilo državno injekcijo v višini 3,7 milijarde evrov v to banko, s čimer je država povečala svoj delež v tej finančni instituciji na 93 odstotkov.

Kot poroča AFP, so omenjeno injekcijo v torek odobrili tudi na ravni EU, dokapitalizacija pa naj bi bila končana do konca decembra. Država je v Allied Irish Banks, ki je bila pred finančno krizo največja banka na Irskem, lani že vložila 3,5 milijarde evrov.

Kerum zanikal prodajo svoje trgovske verige Konzumu

Potem ko je hrvaški urad za varstvo konkurence potrdil, da je prejel vlogo za priglasitev koncentracije trgovskih družb Konzum in Kerum, je lastnik splitske verige Željko Kerum zanikal, da bo prodal svoje prodajalne ali jih oddal v najem. Obenem je potrdil, da je Konzum kazal interes za nakup trgovske verige Kerum.

"Norost je prodati tisto, kar dnevno prinaša največ denarja. Zainteresiranih je več, sicer pa omenjeno znamko razvijam že 21 let in zagotovo je ne bom prodal v naslednjih letih, tako kot je ne bodo niti moji nasledniki", je Kerumovo izjavo povzela Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani.

Pred tem je tudi direktor Konzuma Darko Knez potrdil, da potekajo pogajanja o podpisu sporazuma o dolgoročnem najemu prodajaln trgovskega podjetja Kerum, kar so sporočili tudi prek zagrebške borze.

Če bi Konzum, ki je v lasti Ivice Todorića, prevzel 83 Kerumovih prodajaln, bi zvišal svoj tržni delež na hrvaškem trgu z zdajšnje četrtine na približno 28 odstotkov. Kerum je namreč po uradnih podatkih lani obvladoval 2,8 odstotka trga.

Kerum, ki je tudi splitski župan, je letos spomladi že prodal verigo svojih trgovin južno od Metkovića lastniku podjetja Tommy Tomislavu Mamiću za 20 milijonov evrov, navaja Jutarnji list.

Hrvaški medijo omenjajo, da sta za Kerumove trgovine zainteresirani tudi diskontni verigi Kaufland in Lidl, ki sta se s 15-odstotnimi tržnimi deleži že močno približali Konzumu.

Kerum se je v začetku letošnjega leta pogajal tudi z Mercatorjem, ko je za 89 prodajaln zahteval približno 200 milijonov evrov. Glede na posojila in povpraševanja dobaviteljev bi lahko bila tokrat cena bila občutno nižja, ocenjuje zagrebški časnik.

Kerum je leta 2009 ustvaril dobrih 1,15 milijarde kun (približno 155 milijonov evrov) prihodkov.

Kot poudarjajo hrvaški poznavalci trgovske panoge, je zaradi upada zasebne potrošnje v letu 2011 mogoče pričakovati nove prevzeme in povezovanja trgovcev na hrvaškem trgu.

Konzum namerava dolgoročno najeti Kerumove prodajalne

Največja hrvaška trgovska veriga Konzum je prek zagrebške borze sporočila, da se pogaja o dolgoročnem najemu prodajaln trgovskega podjetja Kerum iz Splita. Tudi hrvaški urad za varstvo konkurence je potrdil, da je prejel vlogo za priglasitev koncentracije družb Konzum in Kerum.

Varuh konkurence bo na podlagi ocene koncentracije na hrvaškem trgu odločil, ali bo dal zeleno luč za nadaljevanje postopka, je poročal Jutarnji list na svoji spletni strani.

Če bi Konzum, ki je v lasti Ivice Todorića, prevzel 83 Kerumovih prodajaln, bi zvišal svoj tržni delež na hrvaškem trgu z zdajšnje četrtine na približno 28 odstotkov. Kerum je namreč po uradnih podatkih lani obvladoval 2,8 odstotka trga.

V uradu za varstvo konkurence so poudarili, da trgovskih deležev ne presojajo na nacionalni temveč na lokalni ravni, kar po oceni Jutarnjega lista pomeni, da bo Konzum bolj težko prevzel Kerumove trgovine v velikih mestih, kot so Zagreb, Split in Reka.

Kerum je letos spomladi že prodal verigo svojih trgovin južno od Metkovića lastniku podjetja Tommy Tomislavu Mamiću za 20 milijonov evrov, navaja Jutarnji list.

Hrvaški medijo omenjajo, da sta za Kerumove trgovine zainteresirani tudi diskontni verigi Kaufland in Lidl, ki sta se s 15-odstotnimi tržnimi deleži že močno približali Konzumu.

Kerum se je v začetku letošnjega leta pogajal tudi z Mercatorjem, ko je za 89 prodajaln zahteval približno 200 milijonov evrov. Glede na posojila in povpraševanja dobaviteljev bi lahko bila tokrat cena bila občutno nižja, ocenjuje zagrebški časnik.

Kerum je leta 2009 ustvaril dobrih 1,15 milijarde kun (približno 155 milijonov evrov) prometa.

Kot poudarjajo hrvaški poznavalci trgovske panoge, je zaradi upada zasebne potrošnje v letu 2011 mogoče pričakovati nove prevzeme in povezovanja trgovcev na hrvaškem trgu.

Azija

Kitajska je pripravljena pomagati območju evra

Kitajska je v četrtek obljubila podporo območju evra pri reševanju dolžniške krize. Kitajsko zunanje minsitrstvo je sporočilo, da bo EU v prihodnje eden glavnih trgov za kitajske devizne investicije, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Pripravljeni smo pomagati državam območja evra pri boju s finančno krizo in prizadevanju za gospodarsko okrevanje," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala tiskovna predstavniva kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu.

Kitajska, ki ima največje devizne rezerve na svetu v višini 2648 milijard dolarjev, je bila pomemben igralec v evropski dolžniški krizi, saj je velik del njenih deviznih rezerv investiranih v evro.

Kitajska je oktobra Grčiji obljubila, da ji bo v prihodnje pomagala z odkupovanjem njenih obveznic. Tudi Portugalski je kitajski predsednik Hu Jintao prejšnji mesec obljubljal pomoč pri reševanju fiskalne krize, vendar Peking doslej še ni dal trdnih zagotovil glede odkupa portugalskega državnega dolga. Po pisanju portugalskih časnikov naj bi bila Kitajska pripravljena odkupiti za do pet milijard evrov portugalskih državnih obveznic.

Slovenija

Vlada o gospodarskih temah

Vlada je na četrtkovi seji umaknila svoje pridržke glede strategije NLB, ki sta jo pripravila uprava in nadzorni svet. Sprejela je program financiranja državnega proračuna za leto 2011, razpravljala o poenostavitvi sistema plačevanja davkov ter se seznanila s poročilom o neuspeli dokapitalizaciji Gorenja.

Finančni minister Franc Križanič je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da sta uprava in nadzorni svet NLB 13. oktobra sprejela strategijo skupine NLB za obdobje 2010 - 2015, do katere pa je vlada teden dni pozneje v gradivu z naslovom strategija upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB izrazila pridržke. Vlada je uskladila obe strategiji, je dejal Križanič. Kot je pojasnil, zdaj o poslovnih odločitvah brez dvoma odloča strategija uprave in nadzornega sveta. Lastnik lahko vpliva na banko prek nadzornega sveta, ne pa v lastni strategiji, je dejal.

Država se bo za financiranje državnega proračuna za leto 2011 lahko zadolžila v skupni višini 2,9 milijarde evrov, določa program financiranja proračuna. Ker je dopustno dodatno zadolževanje do višine odplačil glavnic državnega dolga naslednjih dveh proračunskih let, pa je skupni obseg zadolževanja v letu 2011 dovoljen do največ 4,2 milijarde evrov. Odplačila glavnice bodo znašala 990 milijonov evrov, je povedal Križanič.

Vlada je obravnavala informacijo o delu delovne skupine za poenostavitev sistema obračunavanja in vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov. Bistveni element poenostavitve sistema je zmanjšanje števila podračunov, na katere zavezanci za davek plačujejo svoje obveznosti iz naslova obračunanih in odmerjenih davkov, je povedal Križanič. Namesto sedanjih približno 3000 podračunov so predlagani prehodni davčni podračuni po vrstah javnofinančnih blagajn, in sicer: proračun države (1 podračun), proračuni lokalnih skupnosti (1 podračun za vsako občino - trenutno 210), ZPIZ (1 podračun) ter ZZZS (1 podračun).

Vlada se je seznanila s poročilom o neuspeli dokapitalizaciji Gorenja, v kateri Kapitalska družba navaja, da je pri upravljanju svoje naložbe v družbi Gorenje delovala z vso potrebno skrbnostjo in vestnostjo ter izvedla vse potrebne aktivnosti za zagotovitev uspešnosti dokapitalizacije v okvirih, kot jih določa prevzemna zakonodaja.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o nepremičninskem posredovanju, s katero se v slovenski pravni red vnaša nediskriminatorna možnost opravljanja tovrstnih storitev na ozemlju Slovenije nepremičninskim družbam iz držav EU, evropskega gospodarskega prostora in Švice.

Vlada je v uredbi o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode zvišala skupno nacionalno kvoto za kvotno leto 2010/2011 v višini nekaj manj kot 600.000 ton. Uredba določa, da se dodatna kvota dodeli tistim upravičencem, ki so v lanskem kvotnem letu proizvedli več mleka, kot je njihova individualna mlečna kvota oz. so kvoto pridobili s prenosom. Kvota za oddajo se bo povišala za do 35.000 ton, kvota za neposredno prodajo pa do 7000 ton.

Vlada je sprejela spremembe uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah. Z njo se črta prepoved polnjenja skladiščnih posod skladišča, ki ni vpisano v evidenco skladišč. Določa se tudi istočasno praznjenje in preverjanjem nepremičnih rezervoarjev.

Vlada je sprejela spremembe uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, s katerimi je določila mejne vrednosti količine dušika pri sekundarnem čiščenju komunalne odpadne vode in obveznost dodatne obdelave komunalne odpadne vode, če se ta odvaja na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov.

Vlada je uskladila premije za odkup električne energije proizvedene v hidroelektrarnah za leto 2010. Premije za električno energijo iz hidroelektrarn je določila v višini 11,72 oz. 9,69 evra/MWh glede na nazivno moč hidroelektrarne.

Vlada je preučila razmere na finančnem trgu in ugotovila, da ni razlogov za spremembo do 31. decembra 2010 veljavnega neomejenega jamstva za vloge v bankah in hranilnicah na podlagi zakona o bančništvu.

Vlada je sprejela več sklepov za dodatno pospešitev črpanja sredstev operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture.

Vlada je sprejela program odprave posledic škode letalskih prevoznikov in letališč zaradi potresnih aktivnosti na Islandiji in posledično vulkanskega pepela v letošnjem aprilu ter iz proračunske rezerve zagotovila nekaj manj kot dve milijardi evrov pomoči.

Vlada je dodelila sredstva za obnovo poškodovanih kmetijskih zemljišč v neurjih 13. in 14. julija 2008, 8. avgusta 2008 ter 15. in 16. avgusta 2008 za 1085 upravičencev v skupni višini 1,6 milijona evrov. Za odpravo posledic neurja 18. septembra 2007 pa je zagotovila slabega četrt milijona evrov.

Vlada je Rekreacijsko turističnemu centru žičnice Kranjska Gora podelila koncesijo za graditev sedežnice Vitranc 2 v Kranjski Gori.

Za generalno direktorico direktorata za podjetništvo in konkurenčnost na ministrstvu za gospodarstvo je vlada s 1. februarjem 2011 imenovala Edito Granatir Lapuh. Stojana Sorčana je imenovala za direktorja direktorata za visoko šolstvo, Marjana Turka pa za direktorja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Vlada je imenovala Nino Mauhler za v.d. generalne direktorice direktorata za železnice in žičnice na ministrstvu za promet.

Vlada sprejela program financiranja proračuna

Država se bo za financiranje državnega proračuna za leto 2011 lahko zadolžila v skupni višini 2,9 milijarde evrov, določa program financiranja proračuna, ki ga je v četrtek sprejela vlada. Odplačila glavnice bodo znašala 990 milijonov evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Franc Križanič.

Program je pripravljen v skladu z zakonom o javnih financah, ki poleg zadolževanja za financiranje izvrševanja državnega proračuna tekočega leta dovoljuje tudi dodatno zadolževanje do višine odplačil glavnic državnega dolga naslednjih dveh proračunskih let. Skupni obseg zadolževanja v letu 2011 je tako dovoljen do največ 4,2 milijarde evrov.

V letu 2011 je predvidena ena nova izdaja državnih obveznic, in sicer v predvideni nominalni vrednosti najmanj ene milijarde evrov. Kakšna bo njena ročnost, se bo država še odločila, prav tako glede datuma izdaje.

Fleksibilnost izvedbe zadolževanja bodo omogočale izdaje trimesečnih zakladnih menic. Avkcije, ki bodo potekale od januarja do oktobra na vsake tri mesece, bodo predvidoma štiri, vsaka v okvirni višini 30 milijonov evrov.

Država bo v letu 2011 nadaljevala tudi z organiziranimi transakcijami odkupa državnih obveznic, s katerimi je začela v letu 2007. Gre za tržne transakcije, ki so izvedene po tržnih pogojih in so odvisne od odziva oz. volje imetnikov vrednostnih papirjev, da papir po določeni ponujeni ceni državi prodajo. Če bodo razmere dopuščale, namerava država leta 2011 v odkup ponuditi 14 državnih obveznic.

Kot je izračunalo ministrstvo za finance, bo dolg državnega proračuna konec leta 2011 znašal 13,9 milijarde evrov oz. dobri dve milijardi evrov več kot letos. S tem se bo delež dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) z letošnjih 33,2 zvišal na 37,4 odstotka.

Vlada umaknila pridržke do strategije NLB

Vlada je v četrtek umaknila svoje pridržke glede strategije NLB, s čimer je odločitev o dokapitalizaciji banke po besedah finančnega ministra Franca Križaniča povsem jasno vezana na strategijo, ki sta jo sprejela uprava in nadzorni svet NLB. S tem bo lahko stekla dokapitalizacija NLB v višini 250 milijonov evrov, je dejal Križanič.

Križanič je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da sta uprava in nadzorni svet NLB 13. oktobra sprejela strategijo skupine NLB za obdobje 2010 - 2015, do katere pa je vlada teden dni pozneje v gradivu z naslovom strategija upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB izrazila pridržke.

Vlada je uskladila obe strategiji, je dejal Križanič. Kot je pojasnil, zdaj o poslovnih odločitvah brez dvoma odloča strategija uprave in nadzornega sveta. Lastnik lahko vpliva na banko prek nadzornega sveta, ne pa v lastni strategiji, je dejal.

Vlada je podala strinjanje z vsebino strategije NLB ter umaknila vse svoje pridržke do nje. "S tem štejemo, da so izpolnjeni pogoji in bo dokapitalizacija v višini 250 milijonov evrov lahko stekla," je povedal Križanič.

NLB je sicer v strategijo poleg dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov, ki naj bi jo predvidoma izvedli v marcu 2011, med drugim zapisala še umik z nekaterih nestrateških trgov, kot so npr. Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija in Slovaška, ter iz nekaterih nejedrnih dejavnosti, kot sta lizing nepremičnin in faktoring.

Strategija banke predvideva tudi dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb, med njimi prodajo večinskega lastniškega deleža v Banki Celje ter odprodajo kapitalskih deležev, ki ne sodijo v osnovno dejavnost banke.

Vlada in agencija za upravljanje kapitalskih naložb bosta redno mesečno spremljali vmesne rezultate izvajanja programa racionalizacije poslovanja, napoveduje vlada.

Križanič v začetku prihodnjega leta pričakuje tudi dokapitalizacijo mariborske banke NKBM, kar bo po njegovih besedah dalo dodaten impulz delovanju finančnega sistema v Sloveniji.

Standard&Poor's ohranil oceno Slovenije, a z negativnimi obeti

Bonitetna hiša Standard&Poor's (S&P) je bonitetno oceno za dolgoročni oz. kratkoročni dolg Slovenije ohranila pri AA oz. A-1+, pri čemer pa je obete znižala iz stabilnih v negativne.

Negativni obeti nakazujejo možnost znižanja ocene v naslednjih dveh letih, če vlada ne bo uspela stabilizirati dolga. S&P namreč ugotavlja, da je odločenost vlade za proračunsko konsolidacijo od začetka hitrega slabšanja položaja javnih financ v letu 2008 oslabela, saj prelaga proračunsko konsolidacijo v poznejša leta svojega srednjeročnega načrta, je objavila družba.

Pritisk na znižanje bonitetne ocene se bo še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami, opozarja bonitetna hiša, a dodaja, da je vrnitev k stabilnim obetom mogoča, če bo vlada z znižanjem dolga zagotovila konsolidacijo proračuna in izpeljala strukturne reforme, s čimer bi zagotovila izboljšanje konkurenčnosti.

S&P kot pozitivno ocenjuje sprejem pokojninske reforme, ki da bo, če bo uvedena, ob starajočem prebivalstvu pomembna za dolgoročno stabilnost slovenskih javnih financ.

Finančni minister Franc Križanič je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil upanje, da bodo "socialni partnerji v Sloveniji našli dovolj razumevanja, da bomo lahko tudi družba, ki je sposobna varčevati v časih, ko je varčevanje potrebno, podobno kot smo bili družba, ki se je bila sposobna spopasti s to krizo in vsaj na nekaterih področjih, kar se sedaj kaže v uspešnem izvozu, ustvariti izboljšano konkurenčnost".

Po oceni S&P slovensko gospodarstvo okreva po globoki recesiji, da pa kumulativno povečevanje stroškov dela v letih pred krizo znižuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zavira okrevanje. S&P Sloveniji za letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast.

Bolj negotovi obeti glede domačega povpraševanja, ki jih slabša razdolževanje podjetij in ponovna krepitev bilanc v bančnem sistemu, bodo po mnenju S&P še naprej zavirali rast kreditiranja in vodili k nižji rasti investicij, kot je bila pred krizo.

Učinek višje gospodarske rasti na proračunske prihodke ob trenutnih ukrepih za znižanje porabe verjetno ne bo zadostoval za izpolnitev srednjeročnih ciljev glede znižanja proračunskega primanjkljaja. S&P tako za leto 2011 napoveduje 5,2-odstotni proračunski primanjkljaj, medtem ko vlada pričakuje, da bo ta znašal 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Novinarska konferenca po 113. redni seji Vlade RS (VIDEO)

Na novinarski konferenci so nastopili predsednik vlade Borut Pahor, minister za finance Franc Križanič in državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve Damjan Lah.

Decembra upad zaupanja potrošnikov

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je decembra upadlo. Kazalnik zaupanja potrošnikov se je v primerjavi z novembrom znižal za dve odstotni točki. K temu so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, je četrtek objavil državni statistični urad.

Glede na december lani je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov ostala enaka, hkrati pa je bila za štiri odstotne točke višja od povprečja lanskega leta. Povprečna vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov v letošnjem letu je za pet odstotnih točk višja od povprečja v lanskem letu.

Potrošniki v Sloveniji so v letošnjem decembru glede primernosti trenutka za večje nakupe, kot so pohištvo, pralni stroj, TV in podobne, pesimistični. Vrednost tega kazalnika se je decembra v primerjavi z mesecem prej znižala najbolj med vsemi kazalniki, in sicer za 14 odstotnih točk. Hkrati je bila vrednost tega kazalnika za osem odstotnih točk nižja kot v lanskem decembru in za 14 odstotnih točk nižja od povprečja lanskega leta.

Na vprašanje, ali je zdaj primeren trenutek za večje nakupe, je namreč decembra letos 56 odstotkov anketiranih odgovorilo, da zdajšnji trenutek po njihovem mnenju ni primeren, 28 odstotkov, da ni niti pravi niti napačen čas, 15 odstotkov pa, da je zdaj za to pravi čas.

Luka Koper prodaja skoraj četrtinski delež Intereurope

Luka Koper je na spletnih straneh Ljubljanske borze četrtek objavila poziv za javno zbiranje ponudb za nakup več kot 1,96 milijona delnic družbe Intereuropa. Luka Koper tako išče kupca za nakup njenega 24,8-odstotka delnic koprske Intereurope.

Luka Koper, ki ima v lasti 1.960.513 delnic Intereurope, bo ponudbe za nakup sprejemala do 14. februarja. Podrobnejše informacije o predmetu prodaje, pogojih javnega zbiranja ponudb in predlogu kupoprodajne pogodbe so interesentom na razpolago kot ponudbena dokumentacija. Luka Koper pa na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji delnic z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom.

Za prodajo Intereuropinih delnic so se v Luki Koper odločili na podlagi izkazanega interesa po nakupu Intereuropinih delnic, katerih imetniki so, ter v skladu s sprejeto segmentacijo in politiko upravljanja finančnih naložb, je vodstvo družbe pojasnilo v začetku tedna, ko je napovedalo prodajo svojega deleža v Intereuropi.

Sava zaradi prestrukturiranja nehala kupovati lastne delnice

Kranjska Sava, ki je od 19. avgusta dalje zaradi nizke vrednosti delnice kupovala lastne delnice, v zadnjem obdobju od 7. decembra do 21. decembra dodatnih lastnih delnic ni pridobila. Pridobivanje lastnih delnic je Sava zaustavila zaradi finančnih zavez, ki izhajajo iz procesa finančnega prestrukturiranja dolga.

"Vendar pa je po naši oceni trenutna tržna cena delnice Save, ki se je decembra gibala med 90 in 100 evri, še vedno močno podcenjena in ne odraža njene prave vrednosti. Njena knjigovodska vrednost je konec meseca septembra, kljub znižanju zaradi opravljenih slabitev finančnih naložb, tudi odpisa naložbe v Merkur, še vedno znašala 175 evrov," so v četrtkovi objavi na spletnih straneh Ljubljanske borze zapisali v Savi.

Uprava Save razpolaga tudi z aktualno cenitvijo družbe, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec vrednosti podjetij in zajema vse opravljene slabitve, vključno z Merkurjem. Cenitvena vrednost bistveno ne odstopa od vrednosti družbe, kot izhaja iz nerevidiranih računovodskih izkazov in je torej pomembno višja od trenutne tržne vrednosti delnice. V Savi zato ocenjujejo, da je njihova delnica ob trenutni tržni vrednosti perspektivna, donosna in varna naložba za dolgoročne vlagatelje.

Sava je skupaj s 3289 delnicami, ki jih je imela v svoji lasti že pred začetkom letošnjega odkupovanja lastnih delnic, 21. decembra v lasti imela 30.541 delnic oziroma 1,52 odstotka osnovnega kapitala družbe.

Nadzorniki Save podali soglasje k pogodbi za prodajo Abanke

Nadzorni svet Save je na sredini seji obravnaval in podal soglasje h konzorcijski pogodbi za skupno prodajo deležev v družbi Abanka Vipa, ki je bila podpisana 17. decembra. Članice konzorcija skupaj razpolagajo z več kot 50-odstotnim lastniškim deležem Abanke, h konzorciju pa lahko pristopijo tudi drugi delničarji banke, so četrtek sporočili iz Save.

Zeleno luč za prodajo 23,83-odstotnega deleža v Abanki Vipa je nadzorni svet Save, ki se je za to potezo odločila po neuspešnem poskusu združevanja Gorenjske banke in Abanke Vipa, prižgal že 18. novembra. Takrat so v Savi napovedali, da bodo svoj delež prodali skupaj z nekaterimi drugimi delničarji Abanke.

Kdo vse od lastnikov Abanke se bo pridružil Savi pri prodaji delnic, ni znano. Celoten postopek prodaje pa nameravajo izvesti v prvi polovici prihodnjega leta.

Po neuradnih podatkih pa naj bi se nekateri drugi lastniki Abanke pod vodstvom Zavarovalnice Triglav, ki je s 25,6 odstotka največja lastnica banke, združevali v konzorcij za prevzem. Triglav naj bi si prizadeval, da bi delničarski sporazum podpisalo čim več lastnikov, vendar naj ostalim finančno stanje ne bi dopuščalo sodelovanja pri prevzemu Abanke.

Med pomembnejšimi lastniki banke so sicer še Gorenjska banka (9,99 odstotka), Triglav vzajemni sklad - delniški Triglav Steber 1 (7,32 odstotka), Hit (6,15 odstotka), BPT (4,75 odstotka), Vipa Holding (3,71 odstotka), Daimond (3,55 odstotka), Zvon 1 Holding (2,42 odstotka) in Slovenska odškodninska družba (2,24 odstotka).

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je sredi decembra državnim lastnikom Abanke Vipa, med katerimi najpomembnejša sta Zavarovalnica Triglav in Hit s skupnim 32-odstotnim lastniškim deležem, naložila objavo prevzemne ponudbe za Abanko Vipa, sicer bodo izgubili glasovalne pravice.

Luka Koper, ki je v 51-odstotni lasti države, je namreč z nakupom delnic Abanke, ki jih je že prodala, povzročila dvig lastniškega deleža "države" v Abanki oziroma naredila pravno podlago, da ATVP od "države" zahteva objavo ponudbe za prevzem banke ali pa zmanjša delež pod prevzemni prag, torej pod 25 odstotkov.

Vlada: Kad pri dokapitalizaciji Gorenja ravnal skrbno

Vlada je v četrtek obravnavala informacijo o dokapitalizaciji družbe Gorenje. Iz poročila Kapitalske družbe (Kad) je razvidno, da je pri upravljanju svoje naložbe v Gorenju "delovala z vso potrebno skrbnostjo in vestnostjo ter izvedla vse potrebne aktivnosti za zagotovitev uspešnosti dokapitalizacije", ugotavlja vlada.

Vlada je pripravo informacije o neuspešni dokapitalizaciji Gorenja in odgovornosti za to naročila 18. novembra ministrstvoma za finance in za gospodarstvo.

"Kapitalska družba je pripravila poročilo o izvedenih aktivnosti, iz katerega je razvidno, da je pri upravljanju svoje naložbe v družbi Gorenje delovala z vso potrebno skrbnostjo in vestnostjo ter izvedla vse potrebne aktivnosti za zagotovitev uspešnosti dokapitalizacije v okvirih, kot jih določa prevzemna zakonodaja v Sloveniji," so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Kad je z 22,2-odstotnim deležem največji posamični delničar Gorenja. V dokapitalizaciji, ki je sledila lastniškemu vstopu Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke (po katerem se je Kadov lastniški delež znižal z nekaj nad 25 odstotkov na 22,2 odstotka), je Kad bil pripravljen sodelovati, vendar sredstev nato ni vplačal, ker je Gorenje objavilo obvestilo, da 70-odstotni prag uspešnosti dokapitalizacije ne bo dosežen.

Kot je za STA pojasnil direktor Kada Borut Jamnik, je Kad pridobil vsa ustrezna soglasja za dokapitalizacijo v višini med dvema in tremi milijoni evrov, ne bi pa mogel v njej sodelovati z več kot 5,5 milijona evri. Sredstev nato v tretji fazi dokapitalizacije ni vplačal zato, saj je postalo jasno, da dokapitalizacija tudi s sredstvi Kada ne bo uspela.

Jamnik je spomnil še, da je bil Kad z zneskom 5,5 milijona evrov omejen zato, "ker bi kakršenkoli višji znesek pomenil zavezo za javno ponudbo za prevzem, kar, jasno, ni v interesu Kapitalske družbe in tudi ne v skladu z zakonom, ki ureja oblikovanje Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe".

V Kadu so takrat ocenili, da bi ob predpostavki ugodnega trenda poslovanja skupine Gorenje iz prvega polletja ter ob predpostavki zmanjšanja zalog in terjatev do kupcev do konca leta 2010 družba lahko tudi v primeru neuspešne dokapitalizacije ustvarjala pozitiven denarni tok za lastnike.

V dokapitalizaciji je sicer pod svojimi pogoji z 20 milijoni evrov želel sodelovati nekdanji lastnik Ataga in nekdanji član Gorenjeve uprave Philip Sluiter, vendar je uprava Gorenja njegov predlog zavrnila.

Nadzorni svet Gorenja je teden dni po zaključku neuspešne dokapitalizacije izrazil prepričanje, da bodo vsi poslovni cilji za leto 2010 doseženi kljub neuspehu dokapitalizacije.

Jamnik: Rakovec ni ravnal nezakonito

Pravilnost delovanja predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca je potrdilo več revizij. Za svoje delovanje je imel vsa potrebna pooblastila in soglasja, zato ni ravnal nezakonito, je zatrdil predsednik nadzornega sveta zavarovalnice Borut Jamnik. Zavarovalnica zaradi anonimnih pisem grozi s kazenskimi ovadbami.

V anonimnih pismih, ki se nanašajo na obdobje od leta 2007 naprej (torej tudi na čas, ko Rakovec še ni bil predsednik uprave družbe), je navedenih šest očitkov na račun prvega moža zavarovalnice. Tri od njih so preverile že prejšnje revizije, resničnost ene od navedb preverja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), najnovejši dve pa je pod drobnogled vzela služba notranje revizije. Ta pri Rakovcu ni ugotovila nobenih nepravilnosti in kršitev, je ob robu četrtkove seje nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav poudaril Jamnik.

Prav zato je nadzorni svet po njegovih besedah v četrtek sprejel stališče, da je verodostojnost anonimk vprašljiva. "Uprava dela dobro in dosega odlične rezultate. Pod vodstvom Matjaža Rakovca je družbo iz izgube v lanskem letu pripeljala do dobička, ki je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal 32 milijonov evrov," je zatrdil.

Na novinarski konferenci se je sicer največ besed vrtelo okoli očitka, da Rakovec pred nastopom funkcije predsednika uprave zavarovalnice pri nabavi promocijskega materiala v višini nad 10.500 evrov ni imel soglasja uprave, čeprav bi ga moral imeti. Novinarji so želeli to soglasje videti oz. izvedeti, ali ga je videl vsaj Jamnik, a je ta na vse to dejal le, da je bila to stvar notranje revizije, ki je ugotovila, da kršitev ni bilo.

Na vprašanje, ali je za to, da se dvom glede ravnanja Rakovca razblini, dovolj zgolj interna revizija, pa je prvi nadzornik zavarovalnice odgovoril, da bodo posamezna ravnanja predsednika uprave v okviru preveritve letnega poročila, če bo to potrebno, pregledali tudi zunanji revizorji.

Kot je še opozoril, bo zavarovalnica v zvezi z anonimnimi prijavami in objavami v medijih, povezanih z Rakovčevim ravnanjem, uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito svojega ugleda ter imena in ugleda predsednika uprave.

V primeru, da bo ugotovljeno, da je v zvezi z anonimnimi prijavami prišlo do zlorabe pravic, osebnih podatkov, notranjih informacij, izdaje poslovnih skrivnosti ali da so bile podane krive ovadbe, bo Zavarovalnica Triglav vložila ustrezne kazenske ovadbe.

Anonimna pisma Rakovcu sicer očitajo, da je bil v času, ko je bil direktor ljubljanske območne enote Zavarovalnice Triglav, udeležen v poslih z neposredno ali posredno povezanimi družbami oz. poslih, za katere ni imel pooblastil, v skupni vrednosti nad tri milijone evrov.

Med drugim naj bi dodeljeval tudi nepovratna sredstva in druge ugodnosti podjetju svoje žene ter drugim lastniško povezanim družbam, opravljena mizarska dela na svoji hiši plačal iz sredstev Zavarovalnice Triglav, naročal promocijske, preventive in druge artikle pri povezanih osebah po nesorazmerno visokih cenah ter trgoval z delnicami na podlagi notranjih informacij.

Nadzorni svet je v četrtek obravnaval tudi poročilo o poslovanju Zavarovalnice Triglav v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Čisti dobiček zavarovalnice je v devetmesečju znašal 32 milijonov evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 14 odstotkov. Zavarovalnica na ta način uresničuje cilje, ki si jih je zastavila v strategiji - to je dobičkonosnost njene temeljne dejavnosti, je zatrdil Jamnik.

Nadzorni svet je obravnaval tudi poslovno politiko in načrt poslovanja družbe za 2011. V zavarovalnici pričakujejo, da se bo dobičkonosnost kapitala povišala in bo znašala 9,5 odstotka, "kar je znatno več kot letos". Dobiček naj bi bil prihodnje leto še enkrat višji od ocene za letos, ki pa je Jamnik ni želel razkriti.

Po odločitvi višjega sodišča sklepi "stopniščne" skupščine Pivovarne Laško nični

Višje sodišče v Celju je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in družbe Electa zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, ki je ugotovila ničnost sklepov t.i. stopniščne skupščine Pivovarne Laško. To pomeni, da je sodba okrožnega sodišča zdaj pravnomočna, je sporočila uprava Pivovarne Laško.

Pivovarna Laško je sodbo Višjega sodišča v Celju prejela v četrtek, je uprava Pivovarne Laško sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Okrožno sodišče v Celju je 6. novembra lani odločilo, da so sklepi, sprejeti na t.i. stopniščni skupščini, ki je 29. maja lani potekala v Laškem, nični. Na takšno odločitev sodišča sta se pritožili VZMD in družba Electa, sodba Višjega sodišča v Celju pa pomeni, da je izpodbijana sodba Okrožnega sodišča v Celju postala pravnomočna in da so sklepi omenjene skupščine nični oz. brez pravnega učinka, navaja vodstvo laške pivovarne.

Pivovarna Laško je, kot je znano, takrat še pod vodstvom Boška Šrota, preklicala za 29. maj sklicano skupščino. Mali delničarji so nato na pobudo VZMD izvedli skupščino na stopnicah pred vhodom v dvorano, kjer naj bi bila skupščina družbe.

Na stopnicah so delničarji, ki so zastopali okoli 20 odstotkov kapitala, med njimi je bila tudi državna Kapitalska družba, ki je bila takrat 7,2-odstotna lastnica podjetja, sprejeli več sklepov. Med drugim niso podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu, med nadzornike so kot predstavnika kapitala izvolili Boštjana Marolta in Bojana Ludvika Šefa. Nasprotovali so tudi v sklicu predlaganim spremembam statuta, ki bi družbi omogočile dokapitalizacijo z izdajo novih delnic, in sklepu o pooblastilu upravi družbe za nakup lastnih delnic.

Več malih delničarjev in tudi tedanji največji lastnik Pivovarne Laško Infond Holding, ki ga je prek verige podjetij obvladoval Šrot, so nato vložili tožbo za ugotovitev ničnosti skupščine.

UVK Delu podaljšal rok za prodajo deleža v Večeru

Urad za varstvo konkurence (UVK) je v četrtek izdal sklep, s katerim je časniku Delo podaljšal rok za odprodajo delnic podjetja Večer, so za STA potrdili na UVK. Do kdaj je rok podaljšan, na UVK niso želeli razkriti, po informacijah prvega moža Dela Jurija Giacomellija pa je rok podaljšan do konca februarja prihodnjega leta.

Na UVK navajajo, da je bil rok podaljšan zaradi upravičenih razlogov, ki jih je v prošnji za podaljšanje navedlo Delo. Rok, ki ga je pred tem UVK določil Delu za odprodajo delnic v Večeru, se namreč izteče v četrtek. Delo ima v lasti 79,24 odstotka Večera, za nakup slednjega pa je konec junija sklenilo kupoprodajno pogodbo z družbo 3Lan iz Murske Sobote.

Pogodba je sklenjena z odložnim pogojem pridobitve ustreznih soglasij UVK in ministrstva za kulturo, pri čemer je soglasje slednjega potrebno zato, ker gre za več kot 20-odstotni delež časnika Večer. Na odločitev ministrstva glede tega čakajo tudi na UVK.

UVK je o izdanem sklepu o podaljšanju roka Delo obvestil ustno, pisni sklep je bil poslan po pošti, je STA povedal predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli. Kot je še dejal, brez da bi poznal pisno obrazložitev podaljšanja rok, UVK "očitno ocenjuje, da bo lahko odločitev sprejel že v tem času". V tem času pa mora vlada imenovati osebo, ki bo v tem postopku zamenjala direktorja UVK Janija Sorška, ki se je, kot je znano, iz postopka presoje prodaje Večera izločil. "In urad ocenjuje, da bo do odločitve kmalu prišlo, kar je vsekakor pozitiven signal," je dejal Giacomelli.

Prvi mož Dela ocenjuje, da je čakanje, ki zdaj traja več kot pol leta, slabo tako za Večer kot za Delo in povzroča motnje v poslovanju, zato je po njegovih besedah pomembno, da do odločitve čim prej pride. "Da vemo, ali lahko na ta način prodajo čim prej zaključimo ali pa jo nadaljujemo drugače in naprej zasledujemo izpolnjevanje odločb," je dejal Giacomelli, ki upa tudi, da bo v tem obdobju tudi kupec dobil ustrezne odgovore in da bo negotovost odpravljena.

S prodajo večinskega deleža Večera prekmurskemu podjetju 3Lan se sicer ne strinjajo Večerovi novinarji. Izvršilna odbora aktiva novinarjev Večera in zastopstva uredništva Večera sta v sredo UVK in ministrstvo za kulturo pozvala, naj družbi Delo ne izdata soglasja za prodajo skoraj 80-odstotnega deleža časnika Večer podjetju 3Lan.

Temu nasprotujejo zato, ker lastnik in direktor omenjene družbe Denis Čeh po njihovem mnenju ni pokazal potrebnih poslovnih in profesionalnih kompetenc in resnosti za naložbo, prav tako ni predstavil vizije razvoja družbe in se je izkazal kot popoln nepoznavalec medijskega posla. Sprašujejo se tudi, od kod bo njegovo podjetje s štirimi zaposlenimi vzelo po neuradnih podatkih 9,3 milijona evrov za nakup Večera. Bojijo se tudi, da je Čeh le slamnati mož v poslu.

Adria naj bi znižala plače in terjatve ter iskala posojilo

Vodstvo slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways je zaradi visoke zadolženosti pripravila program poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Ta po poročanju četrtkovega Dnevnika vsebuje 30-odstotno zmanjšanje terjatev upnikov in 20-odstotno znižanje plač zaposlenim, po neuradnih podatkih pa se Adria pogaja tudi za likvidnostni kredit.

Načrt prestrukturiranja, na podlagi katerega naj bi izvedli prostovoljno poravnavo, bo sicer vse do privolitve bank upnic, ostalih upnikov in zaposlenih le osnutek za pogajanja. Ta pa bi se lahko, po informacijah, ki jih je pridobil Dnevnik, predvsem na področju znižanja plač dodatno zaostrila, medtem ko nove dokapitalizacije s strani države ne bo.

Pogovori z bankami o programu prestrukturiranja se intenzivno še niso začeli, se pa te dni Adria z bankami po neuradnih podatkih pogaja za zagotovitev premostitvenega posojila. Zlasti tuji dobavitelji naj bi namreč zaradi zadnjih informacij o težavah družbe s solventnostjo zdaj zahtevali takojšnja plačila.

Predstavniki zaposlenih v Adrii pa naj bi v sredo že pristali na pogajanja o novi kolektivni pogodbi, v okviru katere vodstvo družbe predvideva znižanje plač. Zaposleni so sicer že lani pristali na petodstotno znižanje plač, od aprila do septembra letos pa še na dodatno desetodstotno, katerega veljavnost se je že iztekla.

Po poročanju Dnevnika se menda vse bolj maje stol izvršnemu direktorju družbe Tadeju Tufku, ki tudi pri bankah in dobaviteljih izgublja zaupanje. Tufek naj bi podporo med drugim že iskal tudi pri novoustanovljeni Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države.

Raziskava: Gospodinjstva za elektronske komunikacije mesečno odštejejo dobrih 100 evrov

Gospodinjstva v Sloveniji mesečno za elektronske komunikacije, ki poleg fiksne in mobilne telefonije zajemajo še internet in televizijo, odštejejo v povprečju dobrih 100 evrov, je razvidno iz pred dnevi objavljene raziskave, ki jo je po naročilu agencije za pošto in elektronske komunikacije izvedla družba GfK Slovenija.

Kot ugotavlja raziskava, je 77 odstotkov gospodinjstev v oktobru za elektronske komunikacije (brez mobilne telefonije) namenilo 30 evrov ali več, le štirje odstotki pa manj kot 20 evrov. Povprečen znesek je tako v oktobru na gospodinjstvo znašal 42,5 evra.

Pri tem 79 odstotkov gospodinjstev še ni razmišljalo o prekinitvi naročniškega razmerja za storitve elektronskih komunikacij zaradi previsokih mesečnih stroškov, 12 odstotkov jih je razmišljalo o prekinitvi razmerja za posamezne storitve, 10 odstotkov pa o prekinitvi vseh storitev.

Kar 14 odstotkov gospodinjstev je za storitve mobilne telefonije namenilo več kot 100 evrov, 58 odstotkov gospodinjstev pa je v ta namen namenilo do 50 evrov. Povprečen izdatek gospodinjstev za mobilno telefonijo pa znaša 48,3 evra. Da je njihov izdatek za mobilno telefonijo previsok, meni več kot polovica anketiranih (51 odstotkov).

Raziskava je še pokazala, da 52 odstotkov anketirancev uporablja analogni oziroma navadni telefonski priključek, 28 odstotkov IP-priključek, 16 odstotkov pa ISDN. Med ponudniki fiksne telefonije izstopa Telekom Slovenije (72 odstotkov gospodinjstev), sledijo pa mu Telemach, T-2 (vsak devet odstotkov gospodinjstev) in Amis (pet odstotkov). Dve tretjini gospodinjstev še ne razmišlja o odpovedi fiksnega telefonskega priključka zaradi uporabe mobilne telefonije.

En mobilni telefon ima 23 odstotkov gospodinjstev, dva 26 odstotkov, tri 20 odstotkov, štiri 18 odstotkov, pet ali več pa sedem odstotkov gospodinjstev. Pet odstotkov anketirancev v gospodinjstvu nima mobilnih telefonov. Med operaterji je v ospredju Mobitel (pri njem vsaj del storitev mobilne telefonije opravlja 72 odstotkov gospodinjstev), sledi mu Simobil (41 odstotkov).

Mobilne podatkovne storitve uporablja 23 odstotkov gospodinjstev; 16 odstotkov preko mobilnega telefona, štirje odstotki preko mobilnega telefona in podatkovne kartice, trije odstotki pa preko podatkovne kartice.

Sodeč po raziskavi je 88 odstotkov anketirancev seznanjenih z možnostjo, da lahko ob prehodu med operaterji prenesejo telefonsko številko, vendar pa te možnosti še ni uporabilo kar dve tretjini respondentov. Med tistimi, ki so to možnost že uporabili, prevladujejo prenosi med mobilnimi operaterji.

Polovica gospodinjstev uporablja kabelsko televizijo, sledi IP-televizija (26 odstotkov), prizemni sprejem (17 odstotkov) ter satelitska televizija (sedem odstotkov). Tudi med ponudniki kabelske oziroma IP-televizije prednjači Telekom Slovenije (35 odstotkov gospodinjstev), sledijo pa Telemach (24 odstotkov), T-2 (osem odstotkov), Elektro Turnšek (šest odstotkov) in Amis (štirje odstotki).

Dostop do interneta v gospodinjstvu ima 72 odstotkov anketirancev. Telekom Slovenije je ponudnik dostopa do interneta skoraj polovice gospodinjstev zajetih v raziskavi, sledijo mu T-2 (13 odstotkov), Telemach (13 odstotkov) in Amis (10 odstotkov).

Raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij so izvedli med 16. in 20. novembrom 2010 v telefonskem studiu GfK Slovenija. Anketiranje je potekalo po metodi računalniško podprtega telefonskega anketiranja. Osnova vzorčenja je bil univerzalni telefonski imenik, iz katerega so bila naključno izbrana gospodinjstva.

Iz generiranega seznama so poklicali 8887 naključno izbranih telefonskih številk: 3703 jih v času anketiranja ni bilo dosegljivih, 3489 jih ni želelo sodelovati, 1187 jih ni ustrezalo postavljenim kvotam, 508 oseb pa je sodelovalo v anketi.

DZ soglasno sprejel avtentično razlago insolvenčnega zakona

Poslanci so na četrtkovi izredni seji DZ s 57 glasovi za in nobenim proti sprejeli avtentično razlago dela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Po razlagi se neizplačane odpravnine delavcem, odpuščenim pred prisilno poravnavo, štele kot prednostne terjatve.

DZ je sprejel predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Alojzijem Potočnikom (Zares) za sprejem avtentične razlage 3. točke prvega odstavka 21. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Ta del zakona, ki določa, da se za prednostne terjatve štejejo neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, je treba po razlagi razumeti tako, da se za prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave štejejo tudi neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Za sprejetje avtentične razlage so si prizadevali nekdanji delavci Merkurja in Mersteela, ki so dobili odpoved pred začetkom prisilne poravnave in katerih neizplačane odpravnine prisilna upravitelja nista priznala za prednostne terjatve.

Odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela so z odločitvijo državnega zbora zadovoljni. "Seveda pa še ne tako, kot bi morali biti. Resnično bomo zadovoljni, ko bomo imeli delavci denar na transakcijskih računih," je po zaključku seje poudaril predstavnik odpuščenih delavcev Maksimilijan Kalan.

Kot je pojasnil Kalan, bi lahko delavci odpravnine na račune prejeli že prihodnji teden. Po neuradnih informacijah, ki jih ima Kalan, bi upraviteljica prisilne poravnave Mersteela Katarina Benedik lahko še ta teden podpisala izplačilo odpravnin.

Direktor Mersteela Darko Gregorič pa je zagotovil, da bodo odpravnine že v petek nakazali. Vendar bodo zaenkrat izplačali le odpravnine ne še odškodnin, ki sicer predstavljajo manjši del od 400.000 evrov, ki pripadajo 74 odpuščenim Mersteelovim delavcem.

Bolj se zapleta pri izplačilu odpravnin 45 Merkurjevih delavcem, saj upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner vztraja pri navodilih, da odpravnine niso prednostne terjatve, ki jih je dobil s kranjskega okrožnega sodišča. "Zdaj čakam na pisno avtentično razlago 21. člena stečajnega zakona," je pojasnil Hafner.

Uprava Merkurja medtem zagotavlja, da ima sredstva rezervirana. "Upam, da jih bomo še letos v celoti izplačali," je povedal predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak.

Merkur Group ima za 119 delavcev Merkurja in Mersteela rezerviranih 539.000 evrov, skupaj pa naj bi odpravnine in odškodnine za delavce, ki so brez službe ostali v času od razglasitve insolventnosti do začetka postopke prisilne poravnave, znašale okrog 900.000 evrov. Zneski za posamezne delavce se gibljejo med 1500 in 20.000 evri.

Kreditna pogodba za bančni kredit Merkurja pripravljena

Nadzorni svet Merkurja je na četrtkovi seji dal soglasje h kreditni pogodbi za 35 milijonov evrov svežih sredstev. Vodstvo Merkurja zato prihodnji teden vendarle pričakuje podpis pogodbe, sredstva pa naj bi bila na računu v začetku januarja. Spodbudna informacija z četrtkove seje je tudi uspešno tekoče poslovanje nakelskega trgovca.

Predsednik nadzornega sveta Merkurja Matevž Slapničar je po seji pojasnil, da so že prišli do konca pri dogovorih z bankami za potrebno likvidnostno posojilo. Nadzorni svet je dal še soglasje k pripravljeni pogodbi, zato vodstvo podjetja prihodnji teden pričakuje njen podpis.

Pri dogovorih z bankami se je zapletalo, ker je Hypo banka zahtevala boljša zavarovanja kot sindikat ostalih bank. "Tako da smo prišli do nekega kompromisa, ki je sprejemljiv za vse. Ta kompromis je, da se bodo periodično opravljala testiranja uresničevanja poslovnega načrta, ki ga bomo predložili nadzornemu svetu do konca januarja, in v primeru, da ne bi izpolnjevali tega načrta, bi lahko banke predčasno odstopile od kredita," je pojasnil predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak.

Če bi prišli do predčasnega odpoklica posojil po izglasovani prisilni poravnavi, bi morala družba zagotoviti drug vir za poplačilo navadnih upnikov, da bi poslovanje normalno teklo. "Če pa bi pred izglasovanjem prišlo do kateregakoli bistvenega odstopanja tudi na področju dokapitalizacije in reprograma kreditov, pa prisilna poravnava pade in sledi stečaj," je opozoril Pesjak.

Slapničar je sicer prepričan, da ne bi smelo biti težav pri uresničevanju zastavljenih načrtov. Spodbudno je tudi poslovanje Merkurja v zadnjih mesecih, saj se stvari obračajo na bolje, "čeprav je še daleč od tega, da bi bilo zares dobro". 116 milijonov evrov visoka izguba, ki jo Merkur beleži v prvih 11 mesecih tega leta, je sicer predvsem posledica odpisov terjatev. Tekoči rezultati iz poslovanja pa so že skorajda na ničli.

Sveže posojilo bo vseeno potrebno. "Dejstvo je, da ima družba premalo zalog zlasti na veleprodaji, brez zalog pa je nemogoče prodajati," je dejal Slapničar in dodal, da zaradi zamika pri odobritvi kredita dalj časa traja, da se poslovanje obrne na bolje.

Posledic na trenutno poslovanje pa zaradi zamika izplačila kredita ne čutijo več. "Nabavna sezona se je končala s 15. decembrom in centri so kar dobri založeni. Kot uprava smo naredili obhod vseh maloprodajnih centrov in vodstva centrov so zadovoljna s tem, kar nam je uspelo narediti konec novembra in začetek decembra," je izpostavil Pesjak.

Na roko je Merkurju šlo zlasti zaupanje dobaviteljev. Ti so uresničili vse sklenjene pogodbe, čeprav Merkur ni mogel dati garancije, zato je Merkur dobaviteljem dolžan zahvalo, meni Pesjak. V prihodnje pa se mu zdi pomembno zaupanje dobaviteljev dvigniti na višji nivo, in sicer zlasti z rednim plačevanjem v določenih rokih.

Po načrtih gre tudi racionalizacija poslovanja Merkurja, o čemer je uprava poročala nadzornemu svetu. "Pričakujemo pa, da bo program presežnih delavcev izveden v bistveno manjšem obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano, saj je 500 delavcev že odšlo iz Merkurja," je povedal Pesjak.

Za uspešno rešitev Merkurja bo bistvena še dokapitalizacija s konverzijo terjatev v višini najmanj 85 milijonov evrov. O tem naj bi lastniki predvidoma odločali na skupščini 10. januarja, gradivo zanjo pa bodo nadzorniki predvidoma pripravili na seji prihodnji teden. Nadzorniki so izbrali samo revizorja, ki ga bodo predlagali v potrditev lastnikom.

Nekaj interesa oziroma pripravljenosti upnikov za konverzijo terjatev v lastniške deleže v Merkurju zaznavajo. "Naša ocena je, da bomo uspeli, bo pa kljub vsemu potrebno še nekoliko prepričevanja," je poudaril Slapničar.

Skupina Gen v letu 2010 s 350 milijonov evrov prihodkov

Skupina Gen poslovno leto zaključuje uspešno, z realizacijo vseh zastavljenih ciljev. Vse enote v skupini bodo do konca leta proizvedle približno 3050 GWh električne energije ter ustvarile približno 350 milijonov evrov prihodkov.

Direktor družbe Gen Energija Martin Novšak je na četrtkovem srečanju z novinarji v Krškem poudaril, da so z rezultati obratovanja elektrarn v skupini ne glede na manjši odjem zadovoljni.

Nuklearna elektrarna Krško (Nek) je pred remontom v oktobru neprekinjeno obratovala rekordnih 515 dni in bo do konca leta proizvedla okoli 2680 GWh električne energije. Savske elektrarne Ljubljana so zaradi ugodne hidrologije obratovale zelo dobro in že pred zaključkom leta presegle rekordno letno proizvodnjo 368 GWh električne energije, Termoelektrarna Brestanica pa je z zanesljivostjo zagonov potrdila svojo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti sistema.

Skupina Gen z vstopom na trg gospodinjskega odjema pomembno prispeva h konkurenčnosti ponudbe na slovenskem trgu, so po srečanju sporočili iz družbe Gen Energija. Letos se je število gospodinjskih odjemalcev povzpelo že na 16.000, kar presega pričakovanja in postaja ob poslovnem odjemu vse pomembnejši segment poslovanja hčerinske družbe Gen-I.

Skupina Gen je letos izvedla za skoraj 50 milijonov evrov investicij. Med najpomembnejšimi izpostavljajo prenovo agregatov in stikališča v HE Moste, prenovo stikališča v HE Mavčiče ter izgradnjo dodatne sončne elektrarne na HE Vrhovo. V nuklearki so oktobra med obsežnim remontom poleg številnih posodobitev in zamenjav izvedli tudi zamenjavo statorja glavnega generatorja.

Uspešno poslovanje celotne skupine in usmeritev k sodobnim trajnostnim virom električne energije sta trdna osnova za prihodnje načrte, zato v skupini Gen nadaljujejo s pripravami na investicije, tudi na morebitno širitev jedrskih zmogljivosti. Letos je tako Gen Energija oddala vlogo za energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke.

Ob tem v družbi poudarjajo, da ima Slovenija z drugim blokom priložnost izbrati trajnostno oskrbo z energijo, ki temelji na sodobnih nizko-ogljičnih ter ekonomsko in okoljsko učinkovitih tehnologijah.