Zaupanje nemških potrošnikov slabše

ZDA

Fed podaljšal program za blažitev evropske dolžniške krize

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je podaljšala program za blažitev evropske dolžniške krize, ki bi se sicer moral izteči januarja 2011. Drugim centralnim bankam je dostop do ameriške valute v zameno za njihov denar po dogovorjeni fiksni obrestni meri podaljšala do 1. avgusta 2011.

Fed je program oblikoval maja letos zaradi zaskrbljenosti nad grškimi javnofinančnimi težavami, ki bi lahko ogrozile celotno območje evra. Ameriški dolar je v časih krize najbolj popularna valuta, ker velja za najbolj varno. Zaradi tega nastopi večje povpraševanje po dolarjih in predvsem evropske centralne banke, pa tudi japonska centralna banka, so se soočale s pomanjkanjem.

Odločitev Feda pomeni, da bodo Evropska centralna banka (ECB) ter centralne banke Velike Britanije, Japonske in Švice še naprej menjavale svoje valute za dolarje v neomejenih količinah. Za kanadsko centralno banko je meja postavljena pri 30 milijardah dolarjev.

Dogovor bi se sicer iztekel januarja 2011. Fed se je za podaljšanje programa odločil, ker meni, da je gospodarska rast še vedno prepočasna, trgi pa so nemirni zaradi dolžniških kriz v nekaterih evropskih državah, kar ustvarja dodaten pritisk na evro.

Evropa

Španija s prodajo obveznic do skoraj štirih milijard evrov

Španija je s prodajo zakladnih menic na mednarodnih finančnih trgih v torek zbrala 3,88 milijarde evrov, vendar bo morala zanje odšteti višjo obrestno mero kot na novembrski avkciji. Vlagatelji se namreč še vedno bojijo, da bi lahko Španija sledila Grčiji in Irski ter zaprosila za mednarodno finančno pomoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

S prodajo trimesečnih zakladnih menic je Španija zbrala tri milijarde evrov, obrestna mera pa je dosegla 1,804 odstotka, kar je več kot na zadnji novembrski avkciji, ko je obrestna mera znašala 1,743 odstotka.

Prodaja šestmesečnih zakladnih menic je Španiji prinesla 876 milijonov evrov, obrestna mera pa je dosegla 2,597 odstotka (novembra 2,111 odstotka). Španija je želela s tokratno avkcijo, zadnjo v letošnjem letu, zbrati od tri do štiri milijarde evrov.

Svetovna gospodarska kriza je Španijo močno prizadela, zato mnogi analitiki opozarjajo, da bi lahko sledila Grčiji in Irski, ki sta zaradi hudih dolžniških težav zaprosili za mednarodno finančno pomoč. Reševanje Španije bi bilo sicer precej zahtevnejše od dosedanjih primerov, saj je špansko gospodarstvo dvakrat večje od grškega, irskega in portugalskega skupaj.

Ena vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Moody's je Španiji septembra znižala bonitetno oceno z najvišje Aaa na Aa1, minuli teden pa je sporočila, da bi lahko to oceno še dodatno znižala. Moody's je sicer ravno v torek znižal bonitetno oceno za dve od 17 regionalnih vlad v Španiji.

Zaupanje nemških potrošnikov slabše

Zaupanje nemških potrošnikov se je po šestih mesecih rasti poslabšalo. Kazalec zaupanja potrošnikov, ki ga nürnberški inštitut GfK objavlja za mesec dni vnaprej, za januar znaša 5,4 točke. Kazalec je decembra znašal 5,5 točke, kar je največ v zadnjih treh letih.

Analitiki so pričakovali, da se bo tudi kazalec za januar povišal, in sicer so pričakovali rast na 5,7 točke.

Gfk izpostavlja vlogo zasebne potrošnje za razvoj Nemčije. "Stabilnost kazalca kaže na to, da bo imela zasebna potrošnja vedno večjo vlogo v makroekonomskem razvoju Nemčije in da bi se lahko razvila v drugi ključni steber poleg izvoza," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v sporočilu zapisal Gfk.

Vodja Gfk Klaus Wübbenhorst je v pogovoru za dpa ocenil, da bi se lahko poraba gospodinjstev v Nemčiji leta 2011 povečala za odstotek, medtem ko se je letos za polovico odstotka.

Slovenija

Leta 2011 prenovljena lestvica in olajšave pri dohodnini

Ministrstvo za finance je v torkovem uradnem listu objavilo lestvico za odmero dohodnine za leto 2011 ter olajšave, pri katerih je upoštevalo rast cen življenjskih potrebščin. Splošna olajšava je določena pri 3143,57 evra, za tiste z nižjimi prihodki, pa se lahko v dveh stopnjah zviša do 6205,68 evra.

Lestvica za odmero dohodnine je določena v treh razredih, obdavčitev se giblje med 16 in 41 odstotki. Obdavčeni so neto letni prihodki, to so bruto prejemki, od katerih so odšteti socialni prispevki, normirani stroški in drugi izdatki, ki jih našteva zakon o dohodnini. Dividende, obresti in kapitalski dobički so od leta 2006 iz osnove izvzeti.

Če neto letna davčna osnova znaša do 7634,40 evra, bo obdavčitev z dohodnino 16-odstotna. Za letne prejemke v višini do 15.268,77 evra je določena dohodnina v višini 1221,50 evra plus 27 odstotkov na 7634,40 evra, za prejemke nad to mejo pa v višini 3282,78 evra povečano za 41 odstotkov nad 15.268,77 evra.

Za prvega vzdrževanega otroka bo mogoče prihodnje leto uveljavljati olajšavo v višini 2319,50 evra oz. 8404,56 evra v primeru, da potrebuje posebno nego in varstvo. Za vsakega nadaljnjega otroka je olajšava določena na višji ravni.

Za dijake in študente je za leto 2011 izračunana olajšava v višini 3143,57 evra.

Invalidi s 100-odstotno telesno okvaro bodo lahko v letu 2011 uveljavljali olajšavo v višini 16.808 evrov, starejši od 65 let pa v višini 1352,86 evra.

Posebna olajšava za čezmejne delovne migrante, ki je bila v zakon o dohodnini vnešena v začetku tega leta, je določena v višini 7211,57 evra.

Industrijski proizvodi v Sloveniji novembra dražji za 0,2 odstotka

Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so bili novembra v primerjavi z oktobrom dražji za 0,2 odstotka. V primerjavi z lanskim novembrom pa so se podražili za 3,8 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Na medletni ravni so se novembra najbolj zvišale cene v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 4,2 odstotka. Med ostalimi dejavnostmi po področjih standardne klasifikacije dejavnosti so se cene industrijskih proizvodov v oskrbi z elektriko novembra letos v primerjavi z istim mesecem lani znižale za 1,4 odstotka, v rudarstvu pa so se zvišale za odstotek.

V mesečni primerjavi pa so se najbolj povečale cene industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,2 odstotka, v rudarstvu za 0,1 odstotka, v oskrbi z vodo so ostale na istem, v oskrbi z elektriko pa so se znižale za 0,3 odstotka.

Med dejavnostmi po namenu porabe proizvodov so se novembra glede na mesec prej najbolj okrepile cene energentov, in sicer za 0,5 odstotka. Cene proizvodov za široko porabo so se zvišale za 0,2 odstotka, cene proizvodov za investicije pa so se znižale za 0,1 odstotka.

Petrol v investicijski cikel maloprodajne mreže v Srbiji

Petrol je v torek z odprtjem novega bencinskega servisa v srbskem Valjevu začel izvajati investicijski cikel v maloprodajno mrežo v Srbiji. V Srbijo bo skupina Petrol kot v eno od strateško najbolj pomembnih trgov jugovzhodne Evrope investirala sredstva za odprtje okoli 60 bencinskih servisov.

Kot so sporočili iz družbe, bo Petrol bencinske servise v Srbiji najprej odpiral v mestih, nato še na regionalnih cestah in ob avtocestah.

Po besedah direktorja družbe Petrol Beograd Aljoše Višnarja je Valjevo prepoznalo priložnost za razvoj mesta v času gospodarske krize in oteženega pritoka neposrednih investicij. "Ugodni pogoji investiranja, olajšana administrativna procedura pridobitve vseh dovoljenj ter partnerski odnos mesta Valjevo so privedli do tega, da je Petrol svojo prvo tujo neposredno investicijo v Srbiji realiziral prav v tem mestu," je dejal Višnar.

Skupina Petrol načrtuje, da bo do leta 2014 investirala okoli 428 milijonov evrov za izvajanje projektov iz razvojne strategije, pri čemer bo okoli polovico tega zneska vložila na trge izven Slovenije.

Geoplin letos z 18 milijoni evrov dobička

Družba Geoplin bo letos, kljub še vedno prisotnim posledicam krize, po besedah prvega moža družbe Alojza Stane ustvarila 18 milijonov evrov dobička, kar je milijon evrov manj kot lani in več od načrtovanega. Na leto 2011 so dobro pripravljeni, vendar pa bo dobiček po pričakovanjih nižji kot letos.

Letos je Geoplin prodal milijardo kubičnih metrov plina v Sloveniji, dodatnih 13 odstotkov pa izvozil, tako bo skupna prodaja dosegla 1,15 milijarde kubičnih metrov, je na srečanju z novinarji v Ljubljani pojasnil Stana. Prihodki bodo dosegli 350 milijonov evrov.

Zaradi krize se je poraba plina zmanjšala za približno 15 do 20 odstotkov. Večina trgovcev z zemeljskim plinom v Evropi se je po njegovih navedbah soočala z viški plina, s katerimi so trgovali na spot trgih, kjer pa so plin prodajali po nižji ceni, kot so jo kupovali.

To je Geoplin vodilo k pogovorom o optimiziranju dolgoročnih pogodb z ruskim Gazpromom in alžirskim Sonatrachom, ki so se nedavno uspešno zaključila. Tako sta dobavitelja prilagodila prodajne pogoje spremenjenim tržnim razmeram.

Poleg manjše porabe tudi notranje okolje ni bilo najbolj všečno - tečaj dolarja je bil v primerjavi z evrom v prvih devetih mesecih v medletni primerjavi za štiri odstotke višji, nafta pa je bila dražja okoli 25 odstotkov. "Ti indikatorji so pospešili rast cene zemeljskega plina," je poudaril Stana.

Po njegovih navedbah so v Geoplinu letos, ki je bilo posvečeno pogajanjem o nižjih cenah, želeli blažiti rast cene plina, in sicer tako, da so znižali prodajno ceno. Redukcije cene gredo v milijonske zneske, o natančnih številkah pa ni želel govoriti.

Ob upoštevanju trenutnih vrednosti dolarja in nafte se bo cena zemeljskega plina po pričakovanjih prihodnje leto zvišala do 10 odstotkov.

Geoplin bo prihodnje leto okrepil prodajo v tujini, težili bodo k ohranjanju tržnega deleža v Sloveniji in k dodatnemu racionaliziranju transportnih poti in optimiranju nabavnega portfelja. Za ponovne pritiske za spremembe na dolgoročne pogodbe pa leto 2011 po ocenah Stane ne bo primerno.

Težili bodo tudi k pospeševanju rasti porabe zemeljskega plina, predvsem kogeneracij, ki so v državi v zadnjih letih zamrle. Aktivni bodo tudi v pospeševanju porabe plina v transportu, iščejo pa tudi možnosti za sodelovanje v novih tehnologijah, ki so vezane na obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. Trenutno se o tem pogovarjajo z nekaj podjetji, vendar končne odločitve še niso sprejeli.

Med ključnimi izzivi v prihodnjem letu je omenil tudi sprejem nacionalni energetski paketa in implementacijo tretjega energetskega paketa, ki uvaja ločevanje prenosnega omrežja od dejavnosti proizvodnje in dobave elektrike in plina.

Možne so tri izvedbe, je pojasnil Stana in dodal, da se Nemčija, Avstrija in Francija nagibajo k rešitvi, ki je zelo podobna temu, kar ima Slovenija že danes. Imamo namreč dve pravno ločeni podjetji - sistemski operater Geoplin plinovodi skrbi za naložbe, vzdrževanje in prenos plina, Geoplin pa za nakupe in prodajo plina.

Vendar pa je treba tudi med tema dvema podjetjema ločiti informacijski sistem in upravljanje. Transformacija bo po njegovi oceni zahtevala precej časa in zvišala stroške reorganizacije. Odgovor za kakšno organiziranost se bodo lastniki družbe odločili, bo moral podati energetski zakon.

Stana je izpostavil tudi nujnost sprejema nacionalnega energetskega programa, saj je strateška umestitev in razvoj energetskih virov potrebna za vse energetske akterje v Sloveniji.

Glede Južnega toka je pojasnil, da se študija izvedljivosti, ki jo pripravlja Geoplin plinovodi, bliža h koncu, Gazprom pa se bo prihodnje leto odločil, kako naprej. Pri projektu, vrednem 25 milijard evrov, je sicer po mnenju Stane možna časovna zamaknitev.

Pet operaterjev s pripombami na analizi širokopasovnega trga

Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) je v torek na svoji spletni objavila prejete pripombe zainteresirane javnosti na prenovljeni analizi tako imenovanih upoštevnih trgov 4 in 5, ki zadevata širokopasovni dostop. Pripombe je v okviru enomesečnega javnega posvetovanja, ki se je izteklo 11. decembra, posredovalo pet operaterjev.

Ti so največji slovenski telekomunikacijski operater Telekom Slovenije, mariborska operaterja Amis in T-2, Svislar Telekom iz Gorenje vasi in Studio Proteus iz Postojne.

Agencija naj bi na pripombe odgovorila v kratkem, najkasneje v začetku prihodnjega leta. Z objavo njihovega odgovora bodo bolj ali manj že znane tudi obveznosti, ki jih bo z odločbami nato naložila operaterju s pomembno tržno močjo. V tem primeru je to Telekom Slovenije.

Osnovna cilja agencije sta sicer spodbujanje investicij v omrežja naslednjih generacij in zagotavljanje konkurence na trgu. Posredno želi s tem oblikovati takšne razmere za končne uporabnike, v katerih lahko ti izbirajo med vrsto, kakovostjo in ceno storitev na maloprodajnem trgu.

Glavna razlika med trenutno veljavnima in prenovljenima analizama, ki vključujeta tudi optična širokopasovna omrežja za dostop do interneta, v predvidenih obveznostih operaterja s pomembno tržno močjo je po navedbah Apeka možnost, da si operater na podlagi predpisane metodologije sam oblikuje stroškovno veleprodajno ceno. Agencija pa bo nato preverjala izračunano stroškovno ceno pred njeno uveljavitvijo.

Agencija je namreč na podlagi ponovljenih analiz ugotovila, da so se investicije v omrežje naslednje generacije zmanjšale, prav tako pa je v času upočasnjene gospodarske rasti težko predvideti in določiti nekatere bistvene elemente stroškovnega modela. Zato želi v prvi fazi operaterju omogočiti, da sam določi, prikaže in opraviči elemente in cene, ki bodo izračunane na podlagi takšnega modela.

Upoštevni trg 4 se nanaša na medoperaterski trg dostopa do fizične omrežne infrastrukture, vključno s sodostopom ali razvezanim dostopom, na fiksni lokaciji. Ta se je sicer pred s strani EU uvedeno spremembo kategorizacijo trgov imenoval upoštevni trg 11 oz. medoperaterski trg razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih storitev.

Agencija v analizi ugotavlja, da ima družba Telekom Slovenije pomembno tržno moč na tem trgu, zaradi česar na trgu ni učinkovite konkurence. Zato agencija Telekomu predlaga naložitev obveznosti dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe, obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja, obveznost zagotavljanja preglednosti, obveznost cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva in obveznost ločitve računovodskih evidenc.

Upoštevni trg 5 pa se nanaša na medoperaterski trg širokopasovnega dostopa, ki je bil pred novo kategorizacijo, tej je botrovala ukinitev nekaterih trgov, ki ne potrebujejo več regulacije, znan kot upoštevni trg 12. Tako kot pri trgu štiri gre tudi pri tem za veleprodajni trg.

Tudi ta analiza ugotavlja, da ima Telekom Slovenije pomembno tržno moč, zaradi česar na trgu ni učinkovite konkurence. Zato agencija zanj predlaga naložitev obveznosti dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe, obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja, obveznost zagotavljanja preglednosti, obveznost cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva ter obveznost ločitve računovodskih evidenc.

Telekom ima na obe analizi vrsto pripomb. Osnovna pripomba se nanaša na razširitev in stopnjevanje predlaganih obveznosti v primerjavi s trenutno veljavnimi. To bo po oceni Telekoma Slovenije imelo negativne posledice na razvoj trga. Ob tem med drugim pojasnjujejo, da je regulacija optičnega dostopa v EU še v začetni fazi in so zato regulatorji zelo previdni pri nalaganju regulatornih obveznosti.

Luka Koper ni imela namena pridobiti delnic Abanke

Luka Koper, za katero je upravljalec premoženja v marcu in aprilu pridobil 174 delnic družbe Abanka Vipa, te pa nato novembra in decembra prodal, ni imela namena pridobiti delnic Abanka Vipa in upravljavcu premoženja ni posredovala kakršnihkoli naročil za nakup in/ali prodajo delnic Abanka Vipa, so v torek sporočili iz Luke Koper.

Kot so pojasnili v sporočilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, so 14. decembra prejeli poziv Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zvezi z morebitno obveznostjo Luke Koper in drugih delničarjev Abanke, ki se štejejo, da z njo delujejo usklajeno, dati prevzemno ponudbo za delnice Abanke.

Po proučitvi poziva agencije in vseh okoliščin so v Luki Koper ugotovili, da je delnice Abanke Vipe za račun Luke Koper na podlagi svoje odločitve kupil in prodal upravljavec premoženja. V Luki sicer niso imeli namena pridobiti delnic Abanke.

"Luka Koper prav tako ni izvrševala glasovalnih pravic iz naslova lastništva delnic Abanka Vipa v skladu s sprejeto politiko upravljanja finančnih naložb Luke Koper, kar pomeni, da se ni udeležila skupščine, kakor tudi ne pooblastila koga drugega za glasovanje," so poudarili.

Ob tem so dodali še, da bodo proučili poziv ATVP, nanj podali odgovor in storili vse potrebno za zaščito interesov Luke Koper.

ATVP je državnim lastnikom Abanke Vipa - najpomembnejša sta Zavarovalnica Triglav in Hit, ki imata v banki skupaj 32-odstotni lastniški delež - naložila objavo prevzemne ponudbe za Abanko Vipa, sicer bodo izgubili glasovalne pravice.

Luka Koper, ki je v 51-odstotni lasti države, je z nakupom delnic Abanke, ki jih je že prodala, povzročila dvig lastniškega deleža "države" v Abanki oz. naredila pravno podlago, da ATVP od "države" zahteva objavo ponudbe za prevzem banke ali pa zmanjša delež pod prevzemni prag, torej pod 25 odstotkov.

Po pisanju torkovega Dnevnika in Financ so se v ponedeljek sestali državni lastniki Abanke Vipe, Zavarovalnica Triglav, Sod, Hit, Mobitel in Luka Koper. Ti naj bi ATVP sporočili, da se ne strinjajo z razlogi za odvzem glasovalnih pravic zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje. Glavni izgovor naj bi bil, da Luka Koper ni vedela, kaj je počela, ko je kupila delnice.

Kot piše Dnevnik, še vedno sicer preigravajo tudi možnost podpisa prevzemnega sporazuma, toda z izjemo Zavarovalnice Triglav ostalim finančno stanje ne dopušča sodelovanja pri prevzemu Abanke. V primeru objave prevzema bi morali zagotoviti bančno garancijo v višini 237 milijonov evrov.

Zaradi položaja, v katerega je lastnike pahnila Luka Koper, se že omenja možnost vložitve odškodninske tožbe proti njej. Predsednik nadzornega sveta Luke Janez Požar v ponedeljek sicer ni želel odgovoriti na vprašanje, ali bodo zahtevali odškodninsko odgovornost od borzne hiše, ki je zanje upravljala premoženje.

Luka Koper v prodajo delnic Intereurope

Uprava družbe Luka Koper se je odločila, da bo prodala 1.960.513 delnic oz. 24,8-odstotni delež Intereurope, ki ga ima v lasti. Za ta korak so se v družbi odločili na podlagi izkazanega interesa po nakupu Intereuropinih delnic, so v torek prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Luke Koper.

Luka Koper, ki je največji delničar Intereurope, bo v naslednjih dneh v medijih, na spletni strani družbe in na spletni strani Ljubljanske borze objavila poziv za javno zbiranje ponudb.

Za prodajo Intereuropinih delnic so se v Luki Koper odločili na podlagi izkazanega interesa po nakupu Intereuropinih delnic, katerih imetniki so, ter v skladu s sprejeto segmentacijo in politiko upravljanja finančnih naložb.

Intereuropa v 2011 načrtuje 191 milijonov evrov prihodkov

Koncern Intereuropa bo v letu 2011 po načrtih ustvaril 191 milijonov evrov prihodkov, kar glede na ocene za letos pomeni 3,5-odstotno rast. Najpomembnejša trga bosta tudi v prihodnjem letu Slovenija in Hrvaška, v celotni prodaji pa pomembno raste delež Rusije, so sporočili iz družbe.

Kot predvideva planski dokument koncerna Intereuropa, s katerim se je seznanil nadzorni svet družbe, je načrtovani dobiček iz poslovanja za leto 2011 načrtovan v višini 6,2 milijona evrov in je za dva milijona evrov nižji od ocene za letos, na katerega je v večji meri vplivala odprodaja premoženja.

Ob odstranitvi drugih poslovnih prihodkov in odhodkov iz naslova odprodaje premoženja bo Intereuropa v letu 2011 ustvarila za 5,7 milijona evrov višji dobiček iz poslovanja. V letu 2011 Intereuropa načrtuje EBITDA v višini 20,6 milijona evrov.

Intereuropa največje rasti pričakuje na področjih logističnih rešitev in medcelinskega prometa ter v železniškem prometu. Največje stopnje rasti čistih prihodkov od prodaje so načrtovane v Rusiji, kjer načrtujejo izboljšanje poslovanja avtomobilskega terminala in polno izkoriščenje skladiščnih zmogljivosti ter preostalih tovornih vozil za namen prevozov avtomobilov. Največji porast v absolutnem znesku je načrtovan v Rusiji, na Hrvaškem in v Nemčiji.

Tudi v letu 2011 koncern Intereuropa ohranja osredotočenost na razvoju treh poglavitnih prodajnih stebrov: kopenski promet, logistične storitve in medcelinski promet. Koncern se osredotoča na trge z visokim tržnim deležem ter izkoriščanje sinergij poslovne mreže v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije ter hkrati v odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja ter dolgoročnih finančnih naložb na nestrateških trgih in produktih.

Kot še navajajo v Intereuropi, v koncernu nadaljujejo z redefiniranjem porfelja logističnih storitev in prestrukturiranjem obstoječe ponudbe logističnih storitev z namenom oblikovanja takšnega portfelja logističnih storitev, ki bodo prispevale največ dodane vrednosti. Eden izmed ukrepov se nanaša na povečanje deleža kupcev.

Laško bo z odprodajo nekaterih naložb v 2011 znižalo dolg

Skupina Pivovarna Laško bo v letu 2011 odprodala naložbe v Mercatorju, Delu in Fructalu. V primeru odprodaje teh naložb v celoti bi načrtovani finančni dolg skupine konec prihodnjega leta znašal še okoli 160 milijonov evrov, je Laško v torek objavilo na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Odprodaja omenjenih treh naložb Pivovarne Laško sodi med cilje, ki si jih je družba zadala v poslovnem načrtu za prihodnje leto. Tega je v ponedeljek obravnaval nadzorni svet Pivovarne Laško, ki se je seznanil tudi s tekočim poslovanjem. Nadzorniki, ki so se seznanili z likvidnostnimi razmerami v družbi, so tudi soglašali, da uprava Laškega pospeši prodajo 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju.

Skupina Pivovarna Laško - vanjo je do konec junija 2011 vključen Fructal, Delo pa ni vključeno v skupino - v letu 2011 načrtuje 6,2-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki naj bi dosegli dobrih 240 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) naj bi dosegel 36,3 milijona evrov, dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) pa 54,2 milijona evrov.

Pivovarna Laško naj bi na ravni skupine prodala za 4,2 milijona hektolitrov vseh vrst pijač, kar je deset odstotkov več od ocene za leto 2010. Cilj skupine je tudi povečati prodajo po ključnih produktnih skupinah.

Matična družba Pivovarna Laško v prihodnjem letu načrtuje EBIT v višini 10,8 milijona evrov, EBITDA pa naj bi dosegel 24,2 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje naj bi se v primerjavi z ocenjenimi za letos povečali za sedem odstotkov na 80,6 milijona evrov, čisti dobiček pa naj bi bil 61 odstotkov večji od ocenjenega za letos in naj bi dosegel 18,3 milijona evrov.

Družba Pivovarna Laško načrtuje, da bo v prihodnjem letu skupaj prodala 1.114.800 hektolitrov vseh pijač, kar je za 16 odstotkov več od ocenjene prodaje v letošnjem letu, in sicer bo od tega 96 odstotkov prodanega piva in štirje odstotki ostalih pijač.

Sodišče vnovič o pogojnih terjatvah NLB in Gorenjske banke do Infond Holdinga

Mariborsko okrožno sodišče bo moralo vnovič odločati o pogojnih terjatvah NLB in Gorenjske banke do Infond Holdinga ter o pogojnih ločitvenih pravicah v zavarovanje teh terjatev na delnicah Mercatorja in Pivovarne Laško. Višje sodišče je namreč ugodilo pritožbam upnikov na odločitev prvostopenjskega sodišča, da so terjatve prispele prepozno.

Okrožno sodišče je pogojno terjatev NLB do Infond Holdinga v višini 125,1 milijona evrov ter pogojno ločitveno pravico v zavarovanje terjatve na 404.832 delnicah Merkurja in 1.713.685 delnicah Pivovarne Laško kot prepozno zavrglo sredi septembra. Da so prepozne tudi pogojna terjatev Gorenjske banke do Infond Holdinga v višini 42 milijonov evrov ter pogojna ločitvena pravica v zavarovanje terjatve na 142.920 delnicah Mercatorja in 542.448 delnicah Pivovarne Laško, pa je sodišče s sklepom ugotovilo v začetku novembra.

Oba upnika sta se na sklep sodišča pritožila, višje sodišče pa je pritožbama ugodilo.

V NLB so v pritožbi poudarili, da so imeli z dolžnikom sklenjenih več kreditnih pogodb, v zavarovanje terjatev pa je bila ustanovljena zastavna pravica na delnicah Mercatorja in Pivovarne Laško. Ker Infond Holding ob zapadlosti ni poravnal svojih obveznosti, je NLB unovčila zavarovanja in delnice Mercatorja in Pivovarne Laško prodala družbi Fin-Do, ki jih je kasneje prodala nazaj NLB. Na ta način je bila terjatev NLB v večjem delu poravnana, preostanek pa je banka prijavila v stečajno maso znotraj trimesečnega roka za prijavo terjatev.

Šele 4. junija je NLB od ljubljanskega okrožnega sodišča prejela tožbo Infond Holdinga na ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb, ki so bile sklenjene v fazi unovčitve zavarovanj. Z vročitvijo tožbe NLB je začela teči pravda. Če Infond Holding s svojim tožbenim zahtevkom uspe, NLB ne bo več imetnica delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. V tem primeru bi prišlo do ponovne vzpostavitve zavarovanih terjatev NLB do Infond Holdinga, obstaja pa nevarnost, da ne bi bilo vzpostavljeno zavarovanje teh terjatev. Zaradi tega je NLB terjatev iz naslova neplačanih kreditov kot pogojno prijavila v stečajnem postopku.

Gorenjska banka pa je v pritožbi na sklep okrožnega sodišča poudarila, da je imela z Infond Holdingom sklenjenih več kreditnih pogodb, v zavarovanje terjatev pa je bila prav tako ustanovljena zastavna pravica na delnicah Mercatorja in Pivovarne Laško. Tudi Gorenjska banka se je lotila unovčevanja zavarovanj in delnice kupila sama.

Kot so navedli v banki, so zastavljene delnice prodali pred uvedbo stečajnega postopka - ta je stekel 28. decembra lani - , s tožbo Infond Holdinga pa so bili seznanjeni šele septembra letos. Ker Gorenjska banka ob začetku stečajnega postopka Infond Holdinga s tožbo te družbe ni bila seznanjena, ni imela razloga, da bi že poplačane terjatve kot pogojne prijavila v stečajnem postopku.

V Gorenjski banki so ob pritožbi na odločitev prvostopenjskega sodišča menili, da jim je treba zagotoviti možnost poplačila v stečajnem postopku. Če bi ostal sklep sodišča v veljavi, bi bila Gorenjski banki namreč odvzeta pravica do poplačila terjatve, stečajna masa bi se neupravičeno povečala, preostali upniki pa bi bili poplačani v višjem znesku v škodo banke. Upnik, ki je delnice prodal v postopku unovčitve zavarovanj, ni ravnal nedopustno, so še poudarili v Gorenjski banki.

Javor Pohištvo v prisilno poravnavo

Okrožno sodišče v Kopru je v torek začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Javo Pohištvo. Imenovalo je upniški odbor in prisilno upraviteljico; postopek bo vodila Ermina Bajuk, je razvidno iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

V upniškem odboru so država oz. Davčna uprava RS, družba Farco iz Trsta, Zavarovalnica Triglav, družba Klasič-Lavrič in samostojni podjetnik Milan Žele. Družba mora v 15 dneh po vročitvi sklepa o začetku postopka plačati predujem stroškov prisilne poravnave, sicer bo sodišče postopek prisilne poravnave ustavilo in začelo stečajni postopek.

Predlog za prisilno poravnavo je vložil edini lastnik, družba Javor Pivka, in sicer, kot so sporočili 10. decembra, zaradi zaostrenih razmer na trgu in že dalj časa trajajočega poslovanja z izgubo. Predlog prisilne poravnave predvideva 20-odstotno poplačilo upnikov, reorganizacijo proizvodnje in prečiščenje portfelja izdelkov.

Kot je razvidno iz poročila o finančnem stanju in poslovanju družbe Javor Pohištvo, objavljenem v torek na Ajpesu, je družba konec septembra upnikom dolgovala 5,2 milijona evrov. Od tega največ, 2,5 milijona evrov, matični družbi Javor Pivka, Dursu okoli 1,2 milijona evrov, družbi Farco 168.000 evrov, Zavarovalnici Triglav 93.300 evrov, družbi Klasič-Lavrič 74.000 evrov, tapetniku Želetu pa 73.600 evrov.

Družba, ki je v celoti prevzela pohištveno dejavnost Javorja Pivka, bo odpustila 150 od 240 zaposlenih, zmanjšala nerentabilen program masivnega pohištva in se osredotočila na laminatni program. Natančen seznam presežnih delavcev bo predvidoma znan v januarju. "V pohištvenem segmentu ni ustreznih naročil ali pa so nestabilna, soočamo se s kreditnim krčem in pomanjkanjem sredstev za investicije," ocenjuje predsednik uprave Javorja Pivka Bruno Komac.

V matični družbi pravijo, da bi Javor Pohištvo brez novega poslovnega modela in reorganizacije ogrozil druga zdrava podjetja v skupini Javor. Cilj finančnega prestrukturiranja je rentabilno poslovanje podjetja predvidoma že leta 2011, so še dejali.

Odbor DZ za avtentično razlago insolvenčnega zakona

Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je torek soglasno odločil, da je treba sprejeti avtentično razlago dela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po kateri bi se neizplačane odpravnine delavcem, odpuščenim pred prisilno poravnavo, štele kot prednostne terjatve.

Odbor je tako sprejel predlog za sprejem avtentične razlage 3. točke prvega odstavka 21. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPIPP), ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Alojzijem Potočnikom (Zares), in DZ predlaga sprejem avtentične razlage.

Ta del zakona, ki določa, da se za prednostne terjatve štejejo neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, bi bilo treba po predlogu razlage razumeti tako, da se za prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave štejejo tudi neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Za sprejetje avtentične razlage so si prizadevali predvsem nekdanji delavci Merkurja in Mersteela, ki so dobili odpoved pred začetkom prisilne poravnave in katerih neizplačane odpravnine prisilna upravitelja nista priznala za prednostne terjatve.

ZSSS za dvig minimalne plače nad prag tveganja revščine

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) meni, da bi bilo treba pri uskladitvi minimalne plače za januar poleg inflacije upoštevati tudi druge dejavnike, med drugim prag tveganja revščine, ki je v letu 2009 znašal 593 evrov. To bi pomenilo, da bi bilo treba minimalno plačo s sedanjih 562 evrov neto dvigniti za 31 evrov.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki po zakonu določi višino minimalne plače po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, meni, da pogojev za drugačno usklajevanje minimalne plače kot zgolj z rastjo cen življenjskih potrebščin letos ni. Kot je na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani povedal izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič, v zvezi menijo, da ministrstvo s tem zanemarja več dejstev.

Trenutni neto znesek minimalne plače je s 562 evri za 31 evrov nižji od praga revščine v letu 2009, je povedal Rožič. Pri tem navaja resolucijo Evropskega parlamenta iz oktobra letos, ki med drugim pravi, da mora biti plača, ki omogoča preživetje, vedno nad pragom revščine.

Poleg tega je raziskava Inštituta za ekonomske raziskave, ki so jo upoštevali pri letošnjem dvigu minimalne plače, ugotovila, da odrasla oseba za preživetje potrebuje vsaj 606,32 evra, je dodal Rožič.

"Prebivalstvo ima vse večje probleme s plačevanjem vsakodnevnih stroškov. Znesek minimalne plače se mora uskladiti s pragom revščine," je dejal sodelavec ZSSS Goran Lukič. Pri tem je navedel podatke, da se je število izplačanih enkratnih izrednih denarnih socialnih pomoči od 31.660 leta 2008 lani povečalo na 47.424, do konca oktobra letos pa je bilo teh 40.534.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pravi, da je pritisk na dvig minimalne plače pritisk na prerazporeditev ustvarjenega v podjetjih. "To je pritisk na prerazporeditev denarja iz plač in nagrad uprav v korist delavcev, ki živijo najtežje. Je pritisk na vodilne, da izboljšajo poslovanje podjetij, da poskrbijo, da bodo proizvajali izdelke z višjo dodano vrednostjo," je dejal. Po podatkih sindikata minimalno plačo trenutno prejema okoli 42.000 delavcev.

Po zakonu o minimalni plači se pri določitvi minimalne plače upošteva rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oz. gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalna plača za januar 2011 se bo uskladila vsaj z rastjo cen življenjskih potrebščin v decembru letos glede na december lani. Znesek minimalne plače po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo.

Gen-I z akcijo Poceni elektrika do skoraj 16.000 odjemalcev

Družba Gen-I bo imela ob koncu leta podpisanih skoraj 16.000 pogodb o dobavi električne energije za gospodinjske in manjše poslovne odjemalce blagovne znamke Poceni elektrika, samo od oktobra so jih pridobili 5000. "Z rezultati smo izredno zadovoljni," je poudaril predsednik uprave družbe Robert Golob.

Odjemalci se vse bolj zavedajo, da je zamenjava dobavitelja enostavna in da lahko z njo prihranijo, zato se bodo morali v prihodnosti elektrodistributerji bolj truditi, da bodo obdržali stranke, je, kot so v torek sporočili iz Gen-I, ocenil Golob.

Družba je jeseni med 500 naključno izbranimi gospodinjstvi in 200 uporabniki Gen-I izvedla raziskavo zadovoljstva, ki pa je pokazala, da odjemalcem največ pomeni cena elektrike. Ta namreč predstavlja eno četrtino celotnega vpliva na zadovoljstvo potrošnika.

S 1. januarjem 2011 bosta Eles in Sodo zvišala tarifne postavke za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja ter znižala tarifno postavko za sistemske storitve za leto 2011 in leto 2012. Omrežnina, ki vključuje stroške prenosa, distribucije in stroške sistemskih storitev, se bo po ocenah Gen-I v letu 2011 glede na letošnje leto v povprečju za vse odjemalce zvišala za 4,7 odstotka in v letu 2012 za 10,5 odstotka.

"Za gospodinjske odjemalce bodo ta povišanja v letu 2011 povprečno znašala skoraj šest odstotkov in v letu 2012 11,6 odstotka več, kot je znašal ta strošek v letošnjem letu," je poudaril Golob.

Ob tem je ocenil, da je, odkar je Gen-I vstopil na trg gospodinjskega odjema, zaradi konkurenčnosti manj podražitev same električne energije, se pa zvišujejo cene reguliranih postavk. "Teh podražitev je bilo v zadnjem letu in pol zares preveč," je še izpostavil Golob in pojasnil, da dobavitelji s temi podražitvami nimajo nič, saj se dražijo druge postavke in ne energija.