Skupne obveznice evroobmočja?

Ideja dviguje precej prahu predvsem pri stabilnih članicah

Članek slika

Blaženje napetih javnofinančnih stanj v evropskih državah v zadnjem času predstavlja stalnico pri delu političnih in finančnih voditeljev držav.

Po tem, ko so finančni ministri držav članic Evropske unije potrdili paket mednarodne pomoči Irski, je tamkajšnji parlament sprejel memorandum o soglasju z EU in Mednarodnim denarnim skladom glede pomoči v višini 85 milijard evrov.

Za krepitev bančnega sistema bo namenjenih 35 milijard evrov

Po predstavljenem dogovoru bo za ponovno krepitev bančnega sistema namenjenih 35 milijard evrov sredstev. Od tega bo 10 milijard evrov namenjenih za nujno potrebne dokapitalizacije, preostanek pa je kot preventiva predviden za podporo bančnemu sektorju. Glavnina pomoči v višini 50 milijard evrov bo usmerjena v pokritje proračunskega financiranja. Irska vlada je sicer že konec novembra objavila štiriletni načrt varčevalnih ukrepov, s katerimi namerava privarčevati 15 milijard evrov.

Precej prahu dviguje ideja o skupnih evrskih obveznicah

V kontekstu pridobivanja svežih sredstev je v zadnjem času precej prahu dvignila ideja o izdaji skupnih evrskih obveznic, pri čemer bi sodelovale vse članice območja evra. Predlog za oblikovanje skupnih evrskih obveznic, ki sta ga podala luksemburški premier Jean-Claude Juncker ter italijanski finančni minister Giulio Tremonti, uživa podporo zlasti v južnejših članicah območja. Predlog pa je doživel hladnejši sprejem pri voditeljih finančno bolje situiranih gospodarstev. Tako nemška kanclerka Angela Merkel, kot tudi francoski predsednik Sarkozy sta se izrekla proti zamisli o skupnih evrskih obveznicah, saj predvidevata, da bi bil tovrstni način zadolževanja za njuni deželi znatno manj ugoden. Kot alternativo sta predlagala večjo usklajenost gospodarskih politik v EU.

Februarja nov krog »stres« testov

V februarju bo po napovedih izveden nov krog t.i. »stres« testov za evropske banke, katerega cilj bo preveriti sposobnost soočenja bank z morebitnimi novimi finančnimi šoki. Po besedah evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna bo podlago za njihovo izvedbo predstavljal nov sistem nadzora nad finančnimi trgi, ki v veljavo stopi v začetku naslednjega leta.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Estonija kot prva baltska država prevzela evro

17.01.2011

M. Romih