Trichet poziva k večji proračunski disciplini

Evropa in Rusija

Trichet poziva k večji proračunski disciplini

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je v ponedeljek pozval vlade držav članic EU, naj se soočijo s svojo odgovornostjo in odpravijo pretirano porabo proračunskih sredstev. "Vlade in druge institucije prosimo, da izkažejo svojo odgovornost," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal za francoski radio Europe 1.

Le tako namreč breme današnje porabe ne bo padlo na ramena naslednjih generacij. Pri tem Trichet meni, da mora ukrepati vsaka vlada individualno, hkrati pa morajo vlade delovati bolj kolegialno, in sicer z občutno boljšim upravljanjem in skozi ustrezen finančni stabilizacijski sklad.

Ob tem le nekaj dni po tistem, ko je vrh EU dosegel dogovor o spremembah lizbonske pogodbe, potrebnih za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti skupne evropske valute, vztraja pri trditvi, da kriza, ki visi nad območjem evra, "ni kriza evra", temveč kriza finančne stabilnosti. Dodaja, da je evro zaupanja vredna valuta.

Hkrati je nekatere pozive, da bi morale države z resnimi dolžniškimi težavami, kot je na primer Grčija, zapustiti območje evra, označil za "absurdno hipotezo".

OECD: Španija napreduje skozi krizo, a potrebnih še veliko reform

Španija ima dobre obete, da premaga recesijsko krizo in globoko nezaupanje trga v njeno dolžniško breme, vendar pa je pred njo še obsežna naloga reformirati zastarele strukture, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek ocenila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Španija se s krizo spopada dobro, vendar pa mora reformirati svojo delavsko zakonodajo in zaposlovalne prakse, če želi nadaljnji napredek, ocenjujejo v OECD.

Španski minister za delo Valeriano Gomez je sicer v ponedeljek ločeno dejal, da namerava španska vlada v okviru zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja zvišati upokojitveno starost za dve leti na 67 let in spremeniti način izračunavanja pokojnin.

Gospodarstvo, ki je po izhodu iz globoke recesije v tretjem četrtletju stagniralo, je na poti blage rasti, vendar pa bodo udarci iz minulih dveh let po oceni OECD pustili trajne brazgotine. Španska stopnja brezposelnosti, ki se zdaj giba okrog 20 odstotkov, naj bi tako ostala med najvišjimi v Evropski uniji.

Redno poročilo o državi bodo verjetno zelo podrobno prebrali na finančnih trgih, na katerih za Portugalsko in Španijo ocenjujejo, da bosta zelo verjetno prej ali slej potrebovali finančno pomoč za izhod iz dolžniške krize, tako kot že pred njima Grčija in Irska.

Vrh EU je sicer pretekli teden stopil pomemben korak naprej pri reševanju evra. Dosegel je namreč dogovor o spremembah lizbonske pogodbe, potrebnih za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti skupne evropske valute.

Vendar pa nekateri analitiki opozarjajo, da so voditelji EU znova govorili preveč na splošno in tako niso priskrbeli dovolj podrobnosti, s katerimi bi odpravili negotovost med vlagatelji.

Nov poziv k izstopu Grčije, Irske in Portugalske iz območja evra

Grčija, Irska in Portugalska bi morale izstopiti iz območja evra, je dejal član upravnega odbora največje svetovne družbe za upravljanje premoženja Pacific Investment Management (Pimco) Andrew Bosomworth. Prepričan je namreč, da bi omenjene države na ta način najlažje spravile v red svoja gospodarstva.

"Brez lastne valute se Grčija, Irska in Portugalska ne bodo sposobne postaviti na noge," je Bosomworth povedal za nemški časnik Die Welt.

Kot poroča francoska agencija AFP, je predstavnik Pimca prepričan, da bi omenjene države s pomočjo lastne valute lahko vzpostavile konkurenčne menjalne tečaje, na ta način pa bi spodbudile izvoz in pospešile gospodarsko rast. Rast njihovega bruto domačega proizvoda (BDP) bo namreč nujna, če bodo želele odplačati svoje visoke dolgove, je dodal Bosomworth.

Spregovoril je tudi o Belgiji, Italiji in Španiji, pri čemer je menil, da bodo te države sposobne svoje dolžniške težave rešiti znotraj območja evra. A pomagati jim bodo morale druge članice, je opozoril.

Ideje, da bi morale nekatere države zapustiti območje evra, niso nove, saj so se pojavile že pred letom dni oz. takoj, ko se je razvedelo, da so grške finance v izredno slabem stanju.

EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta maja lani pristala na pomoč Grčiji v višini 110 milijard evrov, pred kratkim pa sta 85 milijard evrov zagotovila še močno zadolženi Irski.

Območje evra oktobra z 9,8 milijarde evrov primanjkljaja v tekoči bilanci

Območje evra je na tekočem računu plačilne bilance zabeležilo primanjkljaj v višini 9,8 milijarde evrov, je v ponedeljek objavila Evropska centralna banka (ECB). Na finančnem računu pa je območje zabeležilo neto priliv portfeljskih in neposrednih naložb v višini štirih milijard evrov.

Septembra je imelo območje skupne evropske valute po revidiranih podatkih ECB na tekočem računu plačilne bilance za 9,7 milijarde evrov primanjkljaja. Območje tako primanjkljaj v tekoči bilanci beleži že skoraj celotno leto, izjema je le letošnji januar, ko je bil ustvarjen presežek v višini 1,6 milijarde evrov.

Med državami članicami območja evra države, kot je denimo Nemčija, sicer beležijo presežke, kar je pripisati zdravim izvoznim ravnem, medtem ko ostale države beležijo strukturne zunanje primanjkljaje.

Po sezonsko prilagojenih podatkih je izvoz blaga s 130,2 milijarde evrov v septembru narasel na 132,7 milijarde evrov v oktobru, uvoz pa se je s 128,1 milijarde evrov povečal na 134,6 milijarde evrov. Na finančnem računu je območje evra zabeležilo štiri milijarde evrov neto priliva iz naslova naložb; naložb v območju evra je bilo več, kot so v tujini investirala podjetja in institucije iz evrskega območja.

Po kumuliranih podatkih za 12-mesečno obdobje je območje evra zabeležilo 49,3 milijarde evrov primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance, kar predstavlja približno 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda celotnega območja.

Bruselj zadržano o predlogu za zamrznitev proračuna EU

Evropska komisija se je v ponedeljek v prvem odzivu na predlog petih držav članic za zamrznitev prihodnjega večletnega proračuna Evropske unije odzvala zadržano in poskušala zmanjšati njegovo težo. Botre predloga so tri velike članice, Velika Britanija, Nemčija in Francija, katerim sta se pridružili še Finska in Nizozemska.

To je predlog petih držav članic, ostane še 22 članic Evropske unije, ki bodo predstavile svoje predloge, je dejala tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Komisija bo po njenih besedah vse te predloge preučila, preden bo razgrnila predlog za prihodnjo finančno perspektivo. To naj bi storila junija prihodnje leto.

"Najprej je treba govoriti o prednostnih nalogah, o ciljih, potem šele o denarju," je poudarila tiskovna predstavnica in dodala, da "še nismo tam". Ob tem je tudi spomnila, da proračun Evropske unije ni proračun Bruslja, temveč evropskih državljanov.

Podobno zadržan je bil do predloga tudi madžarski zunanji minister Janos Martonyi. "Ne postavljajmo voza pred konja," je dejal ob predstavitvi prednostnih nalog madžarskega predsedstva in pojasnil, da bo komisija predlog predstavila šele zadnji mesec madžarskega predsedovanja.

Tudi Martonyi je poudaril, da se je treba najprej pogovarjati o vsebini, na primer kohezijske in kmetijske politike, nato pa o denarju. Ob tem je odločno stopil v bran kohezijski politiki, ki ji grozi, da bo v primeru krčenja malhe za prihodnjo finančno perspektivo glavna žrtev.

Slovenija britansko-nemško-francoske pobude za zdaj ni podprla, ker se zavzema za ohranitev sredstev za kohezijsko politiko. Če bo dosežena rešitev, ki bi zagotovila, da kohezijska politika ne bo prizadeta, pa njena podpora pobudi ni izključena, je v petek dejal premier Borut Pahor.

Velika Britanija, Nemčija in Francija so v soboto, kot so napovedale po petkovem vrhu Evropske unije, objavile pismo, v katerem so se zavzele za zamrznitev proračuna po letu 2013, po katerem naj bi se ta zviševal le na podlagi stopnje inflacije.

Bruselj z ukrepi za odpravo čezmejnih davčnih ovir v EU

Evropska komisija je v ponedeljek predstavila najresnejše davčne težave, s katerimi se srečujejo državljani EU, in napovedala načrte za njihovo odpravo. Komisija namerava preučiti tudi možne ukrepe, s pomočjo katerih bi omogočili, da bi davčni sistemi držav članic postali bolj združljivi, so sporočili iz Bruslja.

Posamezniki, ki se preselijo v tujino, delajo v tujini ali vlagajo svoj denar v tujini, imajo lahko težave z dvojnim obdavčenjem in drugimi težavami, kot so težave pri zahtevkih za povračilo davka in pridobivanju informacij o davčnih predpisih v tujini.

Komisija namerava zato pospešiti svoje dejavnosti, s katerimi bi državam članicam pomagala usklajevati davčne sisteme, ter predlagati konkretne ukrepe za preprečitev ali odpravo davčnih težav za državljane EU. V objavljenem sporočilu je zato predstavila več pobud na tem področju.

Ena od pobud je, da bi prihodnje leto preučili obseg in resnost dvojnega obdavčevanja v EU, leta 2012 pa bi sledili zakonodajni predlogi s predlaganimi rešitvami za rešitev težav. Sporočilo vsebuje tudi ukrepe za odpravo dvojnega obdavčevanja, ki se lahko pojavi, kadar se avto, ki je najprej registriran v eni državi članici, prepelje v drugo državo članico in tam znova registrira, ter pobudo za rešitev težav v zvezi z obdavčevanjem čezmejnih izplačil dividend v letu 2012.

Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je ob tem opozoril, da ima obdavčenje ključno vlogo pri krepitvi notranjega trga ter ponovnem vzpostavljanju močnega evropskega gospodarstva. "Dobre davčne politike lahko spodbujajo zaposlovanje, naložbe in rast. Sporočilo je še en korak k odpravi davčnih ovir in spodbujanju pravičnega obdavčevanja v EU, da lahko državljani uživajo vse prednosti, ki jih lahko ponudi enotni trg," je dejal.

Moody's znižal bonitetno oceno irskim bankam, Španijo opozoril

Bonitetna agencija Moody's je v ponedeljek petim irskim bankam znižala bonitetne ocene različnih tipov dolga. Izdala je tudi opozorilo, da bi lahko znižala bonitetno oceno španskim bankam, če bi se zmanjšala verjetnost pomoči države, so poročale tuje tiskovne agencije.

Moody's je znižal bonitetne ocene irskim bankam Allied Irish Banks, Bank of Ireland, EBS Building Society, Irish Life & Permanent in Irish Nationwide Building Society.

Odločitev agencije sledi petkovemu znižanju bonitetne ocene za irski državni dolg za pet stopenj na Baa3. Kot so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili iz bonitetne hiše, je doslej sicer visoka stopnja vladne pomoči v veliki meri blažila pritisk, ki ga je povzročal precej šibkejši samostojni posojilni portfelj teh bank.

Moody's tudi pravi, da bodo irske banke pod dodatnim pritiskom zaradi napovedanega varčevalnega paketa. Bonitetna hiša sicer podpira namero irske vlade za prestrukturiranje bančnega sistema, po drugi strani pa ocenjuje, da vlada pušča vsako posamezno banko v negotovem položaju.

Bonitetna hiša je ločeno opozorila, da bi lahko znižala bonitetne ocene španskih bank. Kot pravijo, bi namreč lahko 30 španskim bankam škodovalo "morebitno zmanjšanje verjetnosti, da bo španska vlada pomagala bankam, ki bodo pomoč potrebovale", je poročala AP.

Energijske oznake tudi na televizorjih

Evropska komisija je v ponedeljek uvedla sistem energijskih oznak, ki te oznake uvaja tudi za televizijske sprejemnike in razširja obstoječi sistem oznak za hladilnike ter pomivalne in pralne stroje, je objavila Evropska komisija.

Energijske oznake pomagajo kupcem pri izbiri proizvodov z večjim prihrankom energije in s tem tudi denarja, proizvajalce pa spodbujajo, da razvijajo in finančno podpirajo energetsko učinkovito zasnovo izdelkov, so zapisali na komisiji.

Za televizorje, ki po navedbah komisije k porabi električne energije povprečnega gospodinjstva prispevajo skoraj 10 odstotkov, morajo proizvajalci tako po novem označiti energetsko učinkovitost svojih izdelkov na lestvici od A do G. Oznaka bo morala biti jasno prikazana na televizorjih in v oglasih, če je v njih navedena cena izdelka.

Tovrstno označevanje hladilnikov in zamrzovalnikov ter pomivalnih in pralnih strojev se uporablja od leta 1992 in po navedbah komisije velja za zelo uspešno. "Danes spada kar 90 odstotkov naprav, prodanih v EU, v energijski razred A, ki je najboljši možni razred," pravi komisija.

Po zaslugi novih tehnologij pa bi bilo mogoče zmanjšati energijsko porabo izdelkov iz razreda A še za polovico, zato se je EU odločila lestvico za izdelke, ki presegajo energetsko učinkovitost razreda A, razširiti navzgor z uvedbo treh novih razredov: A+, A++ in A+++.

Za televizorje, ki bodo presegali učinkovitost razreda A, bodo dodatne oznake obvezne v naslednjih letih, in sicer od A+ do F z letom 2014, od A++ do E z letom 2017 in od A+++ do D z letom 2010. Proizvajalci bodo lahko sicer izdelke tako označevali že pred tem.

Po podatkih Evropske komisije trenutno le nekaj modelov televizijskih sprejemnikov dosega energetsko učinkovitost razreda A. Gre za LED-televizorje, medtem ko je večina televizorjev, vključno s plazemskimi, v razredih C in D.

Evropska komisija pripravlja uvedbo tovrstnega označevanja ali razširitev obstoječega označevanja še za svetila, klimatske naprave, sušilce perila, grelnike vode in sesalnike.

Subway z novo širitveno strategijo za evropski in slovenski trg

V verigi hitre prehrane Subway so napovedali, da bodo zdaj, ko se je izgradnja trgovskih središč upočasnila, zamenjali širitveno strategijo v Srednji in Vzhodni Evropi. Na evropski - tudi slovenski - trg bo namreč družba po novem poskušala vstopiti z nagovorom že obstoječih okrepčevalnic s hitro prehrano brez blagovne znamke.

"Stremimo k nadaljevanju razvoja v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer nameravamo v petih letih postati največja veriga hitre prehrane. Ob ustavitvi izgradnje velikega števila trgovskih središč možno smer za naš nadaljnji razvoj predstavlja širitev lastne mreže z vključevanjem že delujočih okrepčevalnic s hitro prehrano brez blagovne znamke," so sporočili iz družbe.

Menedžer razvoja verige za srednjo in vzhodno Evropo Martin Princ je ob tem dejal, da se nameravajo na nekatera tovrstna podjetja s ponudbo možnosti pristopa k znamki Subway obrniti tudi pri vstopanju na slovenski trg.

Verigo zanimajo predvsem poslovalnice v že delujočih trgovskih središčih, prav tako pa tudi tiste v središčih mest. "Z našega stališča sta ti dve lokaciji najbolj zanimivi. Prehod okrepčevalnic brez blagovne znamke v našo mrežo se je v preteklosti že izkazal za uspešnega v nekaterih drugih državah. Ta recept bi radi uporabili tudi v Sloveniji," je zatrdil Princ.

Poudaril je še, da bo nagovarjanje podjetij v tej smeri neprekinjeno potekalo tudi v naslednjih letih, ko se bo izgradnja novih nakupovalnih središč ponovno pospešila.

Sicer pa Subway v Srednji in Vzhodni Evropi za letos načrtuje odprtje več kot 70 novih restavracij, tako da se bo njihovo število v regiji približalo 250. Cilj družbe je, da bo v petih letih v vsaki izmed držav Srednje in Vzhodne Evrope postala največja veriga hitre prehrane.

Subway ima sicer v 94 državah 33.000 restavracij, od tega jih je v Evropi več kot 3000.

Vse poslovalnice mreže delujejo po načelu franšiznega poslovanja.

Novartis namerava v Rusijo investirati 500 milijonov dolarjev

Švicarski farmacevtski velikan Novartis, katere generična enota Sandoz ima pod svojim okriljem tudi ljubljansko družbo Lek, namerava v prihodnjih petih letih v Rusijo investirati 500 milijonov dolarjev. V to je zajet tudi nov proizvodni obrat v Sankt Peterburgu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek sporočili iz Novartisa.

Kot je zatrdil izvršni direktor Novartisa Joseph Jimenez, gre za strateško investicijo z namenom dolgoročne rasti na tem vzhajajočem trgu.

Investicijska sredstva bodo namenili tudi v raziskave in razvoj ter v sodelovanje z ruskimi univerzami in podjetji v zasebni lasti.

Kot omenjeno, bodo sredstva vložili tudi v postavitev novega farmacevtskega obrata v Sankt Peterburgu. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto.

Slovenija

DZ sprejel novelo zakona o javnih financah

DZ je po nujnem postopku sprejel novelo zakona o javnih financah, s katero vlada po izrečenih opozorilih računskega sodišča predlaga naknadne popravke zaključnega računa državnega proračuna. Za novelo je od prisotnih 82 poslancev glasovalo 53 poslancev, proti pa nihče.

Kot je poslancem pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, novela zasleduje tri cilje.

"Za namen doseganja prvega cilja je potrebna vzpostavitev ustreznih pravnih podlag, ki bodo omogočile uvedbo posojanja lastnih dolžnikih vrednostnih papirjev. Na ta način se bo zmanjšalo tveganje neporavnane sklenjenih poslov pri trgovanju z referenčnimi obveznicami Republike Slovenije in z uvedbo instrumenta posojanja lastnih dolžniških vrednostih papirjev se bo povečala učinkovitost in likvidnost sekundarnega trga obveznic Republike Slovenije in zmanjšalo tveganje neporavnane sklenjenih poslov pri temu trgovanju," je pojasnila.

Druga sprememba predlaganega zakona se nanaša na spremenjen način postopanja z zaključnim računom. Predlog zakona nudi vladi, da najkasneje v ugovoru na predlog revizijskega poročila računskega sodišča odloči, katere predloge popravkov revizorja bo v zaključnem računu upoštevala in na kakšen način.

Tretje področje, na katerega posega predlog zakona, pa je vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za financiranje razvojnih programov in prednostnih nalog države oziroma občine. V tem kontekstu predlog zakona določa, da se lahko za te namene sredstva zagotavljajo v obliki kapitalskih naložb, povečanja namenskega premoženja skladov s poroštvi ali z dodeljevanjem sredstev subvencij ali posojil iz državnega oziroma občinskega proračuna.

Predlog zakona vsebuje tudi določbe, ki zagotavljajo pravno podlago za nove moderne oblike sofinanciranja različnih projektov. Gre predvsem za oblike financiranja po načeli finančnega inženiringa in oblike, ki omogočajo kombiniranje dodeljevanja javnih sredstev s sredstvi iz zasebnih virov, je pojasnila Vraničarjeva.

Računsko sodišče je namreč sredi letošnjega septembra predlogu zaključnega računa lanskega državnega proračuna izreklo negativno mnenje. Kot glavni razlog za takšno oceno je navedlo napačno prikazovanje sredstev iz zadolžitve z izdajo obveznic in zakladnih menic v višini dveh milijard evrov.

Vraničarjeva je sicer povedala, da drugod naknadno spreminjanje zaključnega računa na podlagi ugotovitev računskega sodišča ni v navadi.

Poslanci podprli novelo bančnega zakona

Poslanke in poslanci so novelo bančnega zakona, ki ga je v obravnavo vložila skupina 27 poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), s 43 glasovi za in s 36 proti ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo.

Z novelo zakona naj bi preprečili konflikt interesov članov organov upravljanja in nadzora poslovnih bank, predvsem v državni lasti. Poleg tega naj bi se zmanjšala tudi možnost konflikta interesov članov upravljanja in nadzora finančnih družb, ki delujejo v tujini in so v lasti bank v večinski državni lasti.

Zaradi konflikta interesov mnogokrat prihaja do odločitev, ki so po oceni predlagateljev novele za poslovanje konkretnih bank škodljive. Glede nasprotja interesov, ko je banka v lasti države in jo ta nadzoruje, mora biti opravljena popolna administrativna ločitev funkcij lastništva in bančnega nadzora, da se zmanjša politično vmešavanje v nadzor banke.

Po mnenju predlagateljev se kodeksi in načela, če zanje ni zakonske prisile ne upoštevajo, zato so predlagali da se "pravila igre" uzakonijo.

Türk za viceguvernerko Banke Slovenije predlagal Mejro Festić

Predsednik republike Danilo Türk je po opravljenih pogovorih z vodji poslanskih skupin za kandidatko za viceguvernerko in članico Sveta Banke Slovenije predlagal Mejro Festić. Predlog je že posredoval v državni zbor, so v ponedeljek sporočili iz predsednikovega urada.

Festićeva je kot profesorica s področja ekonomske teorije in politike zaposlena na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, sodeluje pa tudi z Ekonomskim inštitutom pravne fakultete v Ljubljani.

Festićeva je bila za kandidatko za viceguvernerko in članico sveta banke Slovenije izbrana v okviru drugega poziva za zbiranje predlogov, ki ga je predsednik Türk objavil 18. oktobra, zainteresirani pa so morali predloge možnih kandidatov v urad predsednika republike poslati do 18. novembra.

Türk je drugi poziv za zbiranje predlogov objavil, potem ko v okviru prvega Tomaž Košak ni prejel zadostnega števila glasov podpore v DZ. Na prvi poziv za viceguvernerja Banke Slovenije so se prijavili štirje kandidati. Poleg Košaka še Festićeva, Igor Masten in Ksenija Maver.

Na glasovanju DZ konec septembra Košak ni dobil zadostnega števila glasov podpore. Viceguvernerja Banke Slovenije mora namreč v DZ podpreti večina vseh poslank in poslancev, torej 46 ali več. Košaka, ki je v Banki Slovenije zaposlen od leta 1995, je podprlo 43 poslancev, 19 jih je bilo proti.

Mesto viceguvernerja centralne banke se je spraznilo po odhodu Andreja Ranta, ki je prevzel vlogo slovenskega veleposlanika pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sedaj so poleg guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca člani sveta centralne banke še viceguvernerji Darko Bohnec, Janez Fabijan in Stanislava Zadravec Caprirolo.

V ZSSS opozarjajo na slabo stanje tekstilne in lesne industrije

V tekstilni in lesni industriji v Sloveniji kriza še traja, novih vložkov kapitala ni, ob nižanju stroškov se zmanjševanje števila delavcev nadaljuje, usoda podjetij pa je negotova, opozarjata sindikata teh dveh industrij v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman je na ponedeljkovi novinarski konferenci v Ljubljani opozoril na negotov položaj nekaterih družb.

Družba Mura in partnerji sicer zaenkrat deluje pozitivno, je pa vprašanje, kakšno bo stanje, ko se iztečejo protikrizni ukrepi zavoda za zaposlovanje. "Če ne bo znatnih sprememb v načinu dela, je družba na daljši rok pod vprašajem," meni Rozman.

Družba Mura Unikat je šla v stečaj, Mura EHM pa je v prisilni poravnavi z velikimi obveznostmi in brez pomoči Mure in partnerji je vprašanje, kako bo zaključila, pravi Rozman. "Če kmalu ne bo denarja za nabavo novega blaga, bo prihodnja sezona mimo," dodaja.

Letošnje leto je bilo usodno za več podjetij v panogi. Po Rozmanovih besedah so v postopku likvidacije družbe MTT Tekstil, Inde Vransko, Komet Metlika in Pletiva, v stečaju sta Prevent Global in Prevent avtomobilski ter IKA iz Ajdovščine. v drugih podjetij delavce odpuščajo iz poslovnih razlogov, delavce, ki gredo v pokoj, pa ne nadomeščajo z novimi zaposlenimi.

Rozman je opozoril na odnos vodstev podjetij, ki da varčujejo tako, da ne izplačujejo plač ali te zamujajo, ne izplačujejo prispevkov, s t.i. prerazporeditvami daljšajo delovni čas, ki pa ni plačan, ker ga delavci ne morejo koristiti. "S tem varčujejo, ker se v tej državi ob kršitvah dela nič ne zgodi in ekonomska računica se izide," je dejal. Prepričan je, da bi moralo ministrstvo za gospodarstvo zagotoviti konkurenčnejše okolje za podjetja, med drugim s poenostavitvijo birokratskih ovir in evropsko primerljivimi davki.

V obdelavi in predelavi lesa ter v pohištveni industriji se je število zaposlenih v 20 letih znižalo s 40.000 na okoli 16.000, zapiranje delovnih mest pa se še nadaljuje, je dejal sekretar sindikatov lesarstva in gozdarstva Marjan Ferčec.

Med glavnimi vzroki navaja, da gre za delovno intenzivno panogo, kjer je visok vložek dela in visoki stroški obdavčitve dela, ter da so potrebni visoki vložki kapitala, ki pa se počasi obrača, zaslužki so nizki in še ti pridejo na dolgi rok. "Kapital beži iz te panoge," je opozoril Ferčec.

Ocenjuje, da je premalo vlaganj v kapital, še ta kapital, ki ga podjetja ustvarijo, pa po njegovih besedah konča v žepih lastnikov in se ne vrača v proizvodnjo. Podjetja so visoko zadolžena, lastniki pa se iz omenjenih razlogov ne odločajo za dokapitalizacije.

Ob primeru družbe Tom iz Mokronoga, kjer so delavci, ki so dlje časa tudi stavkali, le uspeli doseči uvedbo stečaja, Ferčec predlaga, da bi se v primerih, ko delavci predlagajo stečaj stroški krili iz stečajne mase, da bi imeli delavci v primerih, ko dajo odpoved zaradi kršitev delodajalca, tudi pravico do izplačil iz jamstvenega sklada in da razglasitev insolventnosti družbe ne bi bila le v rokah uprave.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič meni, da bo Slovenija v svojem razvoju še naprej potrebovala tovarne, tudi delovno intenzivne. "Tudi zato, ker je ogromno delavcev, ki niso imeli sreče, da bi pridobili ustrezno višjo izobrazbo. Mislim, da moramo za nek družbeni razvoj misliti tudi na to skupino ljudi," je dejal.

Prihodek od prodaje v industriji oktobra nižji

Oktobra je bila vrednost novih naročil v industriji za tri odstotke višja kot septembra, prihodek od prodaje pa za odstotek nižji kot septembra in za šest odstotkov višji kot oktobra lani. Prihodek od prodaje se je od januarja do oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal za osem odstotkov.

Prihodek od prodaje je bil v primerjavi s prejšnjim mesecem oktobra v rudarstvu višji 1,7 odstotka, medtem ko je bil v predelovalnih dejavnostih za 0,7 odstotka nižji. V primerjavi z lanskim oktobrom je bil prihodek od prodaje v industriji v obeh omenjenih dejavnostih višji: v rudarstvu za 19,3 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 6,2 odstotka.

Prihodek od prodaje v industriji je bil v letošnjem oktobru v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo za 2,6 odstotka višji, v proizvodnji proizvodov za investicije pa za 1,8 odstotka višji kot v prejšnjem mesecu. V proizvodnji proizvodov za široko porabo je bil prihodek od prodaje nekoliko nižji, in sicer za 0,4 odstotka.

Prihodek od prodaje, ki so ga v oktobru ustvarila industrijska podjetja, je bil na domačem trgu za 1,6 odstotka višji kot v septembru, na tujem trgu pa je bil nižji za 0,8 odstotka.

Vrednost v letošnjem oktobru prejetih novih naročil je bila 2,6 odstotka višja kot prejšnji mesec in hkrati za 4,5 odstotka višja kot v lanskem oktobru. V letošnjem oktobru je bila vrednost novih naročil glede na prejšnji mesec višja tudi na obeh trgih (na domačem trgu za 6,6 odstotka, na tujem trgu pa za 1,9 odstotka).

Tudi v primerjavi z lanskim oktobrom se je vrednost novih naročil ta mesec povečala, in sicer na domačem trgu za 3,2 odstotka, na tujem trgu pa za 4,7 odstotka.

Sodišče v Nemčiji v primeru esomeprazola odločilo v prid Krki

Deželno sodišče v Hamburgu je zavrnilo zahtevo švedske družbe AstraZeneca AB za izdajo začasne odredbe, s katero bi novomeški Krki in njeni hčerinski družbi TAD Pharma v Nemčiji prepovedal uvoz in prodajo zdravila, ki vsebuje učinkovino esomeprazol, so prek spletnih strani Ljubljanske borze v ponedeljek sporočili iz Krke.

Sklep še ni pravnomočen, Krka pa pričakuje, da bo družba AstraZeneca AB zoper sklep vložila pritožbo. Omenjeni primer je sicer le eden v vrsti odločitev sodišč, ki so jih nedavno prejele Krka ali njene hčerinske družbe.

Krkina švedska hčerinska družba Krka Sverige je v zadevi esomeprazol ugodno odločitev sodišča prejela na Danskem, medtem ko je na Norveškem prejela neugodno odločitev, so minuli teden sporočili iz Krke.

V obeh primerih je šlo za zahtevo družb AstraZeneca AB in njene hčerinske družbe AstraZeneca A/S, ki sta zahtevali izdajo začasne odredbe, s katero bi se družbi Krka Sverige na Danskem in Norveškem prepovedala uvoz in prodaja zdravila, ki vsebuje učinkovino esomeprazol.

Skupina Gorenje v letu 2011 načrtuje 14-odstotno rast prihodkov

Skupina Gorenje v letu 2011 načrtuje 1,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 14 odstotkov več od ocenjenih prihodkov v letu 2010. Brez upoštevanja učinkov letos prevzete švedske družbe Asko se bodo prihodki skupine povišali za skoraj šest odstotkov, so v ponedeljek sporočili iz Gorenja.

Načrtovani čisti dobiček v višini 21,1 milijona evrov bo za 9,4 odstotka višji od ocenjenega v letu 2010, ki, upoštevajoč vplive izrednih dogodkov (prevzema Aska in slabitve terjatev do Merkurja), znaša 19,3 milijona evrov.

"Če izločimo učinke obeh izrednih dogodkov, je letošnji dobiček ocenjen na 10,4 milijona evrov ali dobre 3,4 odstotka več od načrtovanega. V primerjavi s tem bo Gorenje v naslednjem letu čisti dobiček podvojilo," so zapisali v Gorenju.

Skupina Gorenje bo letos presegla glavne načrtovane poslovne kazalnike na področju obsega poslovnih dejavnosti in dobičkonosnosti, v naslednjem letu pa bo nadaljevala z implementacijo strateškega načrta. Osredotočila se bo na nadaljnje povečanje dobičkonosnosti, doseganje pozitivnega prostega denarnega toka, rast tržnih deležev ter pokrivanje tudi najvišjih cenovnih segmentov z lastnimi blagovnimi znamkami.

Ključni izziv bo nevtraliziranje rasti cen surovin in materiala. Uprava Gorenja pa bo do konca januarja za nadzorni svet pripravila tudi podroben načrt dezinvestiranja, obvladovanja obratnega kapitala ter način prestrukturiranja divizije notranje opreme.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je po seji nadzornega sveta, na kateri so potrdili poslovni načrt za leto 2011 povedal, da glede na še vedno visoko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanje kakovostnih finančnih virov lahko pričakujemo skromno rast prodajnih trgov tudi v letu 2011.

"Povpraševanje po trajnih dobrinah, med katere sodijo izdelki za dom, bo odvisno tudi od odločitev potrošnikov, da zamenjajo obstoječe gospodinjske aparate z novimi, saj je raven opremljenosti gospodinjstev z izdelki za dom že izredno visoka. Kot ključen izziv v naslednjem letu vidimo nevtraliziranje rasti cen surovin in materialov, ki se je začela že septembra letos. S poslovnim načrtom, ki temelji na dobrih poslovnih rezultatih, doseženih v letošnjem letu, tlakujemo pot do ciljev, ki smo si jih zadali v strategiji za obdobje 2010-2013," je dejal Bobinac.

Ključni elementi za uspešno poslovanje po njegovih besedah ostajajo obvladovanje stroškov na vseh ravneh, predvsem pa širitev poslov in prodor na nove trge preko novih izdelkov in storitev. Inovativnost in dizajn bosta glavna vzvoda za nadaljevanje Gorenjeve poti med najuglednejšimi proizvajalci gospodinjskih aparatov v svetu, je še poudaril prvi mož Gorenja.

Skupina Gorenje bo tudi v letu 2011 nadaljevala z optimizacijo finančnega portfelja. Z načrtovanim pozitivnim prostim denarnim tokom v višini 29,1 milijona evrov bodo ustrezno znižali raven dolga.

Za naložbe v osnovna sredstva bo skupina prihodnje leto namenila 40,4 milijona evrov. Večino sredstev iz naložbenega paketa bo namenila za tehnološki razvoj proizvodnje ter razvoj novih inovativnih, dizajnsko dovršenih in energetsko učinkovitih izdelkov, ki prinašajo višjo dodano vrednost in s katerimi Gorenje krepi položaj lastnih blagovnih znamk na 70 različnih trgih. Paleti znamk pa dodajajo znamko Gorenje+ v višjem cenovnem razredu, ki jo bodo po premierni predstavitvi na januarskem mednarodnem sejmu IMM v Kölnu postopoma uvedli na izbrane trge.

Iz Gorenjeve uprave se poslavlja Mirjana Dimc Perko

Nadzorni svet Gorenja je na ponedeljkovi seji sprejel sporazumno prenehanje mandata članici uprave za ekonomiko in finance Mirjani Dimc Perko s 1. januarjem prihodnje leto. Dimc Perkova pa ostaja v skupini Gorenje kot svetovalka predsednika uprave, del svojih obveznosti pa bo namenila študiju in razvoju poslovne kariere.

Po mnenju nadzornikov je Dimc Perkova, ki je bila štiri leta članica uprave Gorenja, uspešno vodila in zaključila večje število prevzemnih aktivnosti. Dimc Perkova je tako uspešno vodila prevzem skupine Atag v letu 2008, prevzem večinskega deleža v družbi Surovina in nekaterih drugih manjših družbah, ki pomembno prispevajo k rasti prihodkov in dobičkonosnosti skupine Gorenje, so sporočili iz družbe.

Kot navajajo nadzorniki, ki so prenehanje mandata Dimc Perkove sprejeli z obžalovanjem, je Gorenjeva prva finančnica v letu finančne krize kljub negativnemu rezultatu in poslabšanem finančnem vzvodju skupaj s sodelavci uspela ohraniti zaupanje finančnih investitorjev in kljub zaostrenim razmeram na slovenskem finančnem trgu pomembno izboljšati ročnost kreditnega portfelja.

Letos je Dimc Perkova z vodenjem projekta dokapitalizacije in prestrukturiranja dolga z mednarodno finančno korporacijo IFC in sindikatom bank prispevala k bistveno boljši finančni stabilnosti skupine Gorenje, uspešno pa je vodila in izpeljala tudi prevzem švedske skupine Asko, ki je bil po mnenju nekaterih mednarodno priznanih revij izbran tudi kot posel leta na področju združitev in prevzemov.

Že novembra so se pojavile govorice, da Dimc Perkova zapušča upravo Gorenja, vendar takrat v Gorenju za STA zadeve niso želeli komentirati. Po pisanju Financ predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac Dimc Perkovi uradno očita premajhno obvladovanje skupine, predvsem pa to, da je v sporu med nekdanjim članom uprave in delničarjem Philipom Sluiterjem "potegnila" s slednjim.

Skupina Luka Koper letos z izgubo, v 2011 s 7,6 milijona evrov dobička

Nadzorni svet Luke Koper se je v ponedeljek seznanil s poslovnim načrtom za leto 2011. Medtem ko bo Luka Koper na ravni skupine po ocenah beležila 300.000 evrov izgube, bo že v 2011 ustvarila 7,6 milijona evrov dobička. Matična družba bo letos ustvarila 300.000 evrov dobička, prihodnje leto pa naj bi ta znašal 6,7 milijona evrov.

Poslovni prihodki skupine naj bi prihodnje leto znašali 132,1 milijona evrov oz. šest odstotkov več kot so ocenjeni za letos (124,3 milijona evrov), matične družbe pa 126,6 milijona evrov oz. sedem odstotkov več kot letos (118 milijonov evrov).

Skupina Luka Koper bo v 2011 po načrtih ustvarila 42,7 milijona evrov poenostavljenega denarnega toka (EBITDA), od tega matična družba 40,2 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja skupine naj bi dosegel 15,4 milijona, matične družbe pa 14,2 milijona evrov.

Kot navajajo v Luki Koper, je načrtovano poslovanje za prihodnje leto boljše od ocene za leto 2010, v kateri so že upoštevani ocenjeni popravki vrednosti opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter slabitve finančnih naložb v višini 7,3 milijona evrov. Ocenjena prevrednotenja in slabitve se nanašajo na ekološka podjetja znotraj skupine ter na projekt Panonija.

Skupina Luka Koper v prihodnjem letu načrtuje za 32,3 milijona evrov investicij, kar znaša 79 odstotkov več od letošnje ocene. Večji del naložb (29,9 milijona evrov) se nanaša na matično družbo. Vlaganja bodo usmerjena v realizacijo tistih projektov, ki povečujejo zmogljivosti in odpravljajo ozka grla.

Kot navajajo v družbi, bo v 2011 posebna pozornost namenjena dodatnim investicijam na kontejnerskem terminalu, kjer letos beležijo izredno povečanje pretovora in prihodkov. Med pomembnejšimi aktivnostmi bo tudi nadaljevanje že začete investicije v kondicionirana skladišča za hitro pokvarljivo blago, poglabljanje morskega dna ter investicije v elektro infrastrukturo.

Prihodnje leto bo Luka Koper dosegla predvidoma 16,4 milijona ton ladijskega pretovora, kar je sedem odstotkov več od pričakovanega pretovora v letošnjem letu, ko naj bi ta znašal 15,3 milijona ton. V letu 2011 pričakujejo nadaljnjo rast kontejnerskega prometa, vendar z nižjo stopnjo rasti kot v letošnjem letu.

"V letu 2011 pričakujemo nadaljnjo rast kontejnerskega prometa, vendar z nižjo stopnjo rasti kot v letošnjem letu," je na novinarski konferenci v Kopru po seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko.

V Luki pričakujejo, da bo svetovno gospodarstvo postopoma okrevalo. Zato upajo na zmerno rast proizvodnje, izvoza in uvoza, s tem pa večje povpraševanje po prekomorskem prevozu surovin, energentov in končnih izdelkov, je še povedal Veselko. Nekoliko več negotovosti ostaja le na avtomobilskem trgu.

Železniški promet na koprski progi narašča

Železniški promet med Luko Koper in notranjostjo Slovenije narašča. Železnice so novembra po koprski progi prepljale 891.998 ton blaga oziroma 26.702 vagonov ter opravile 239 milijonov netotonskih kilometrov. To je občutno več kot v enakem obdobju lani, so sporočili s Slovenskih železnic.

Železnice so tako po koprski progi novembra v primerjavi z lanskim novembrom prepeljale za 17,4 odstotka več tovora ter za dobrih 27 odstotkov več vagonov. S tem so se, kot poudarjajo v družbi, nadaljevali dobri letošnji rezultati na tej progi, ki je del petega čezevropskega prometnega koridorja in ena nosilnih povezav tako za Slovenske železnice kot za Luko Koper. Po njej železnice prepeljejo več kot polovico vsega tovora in hkrati okrog 40 odstotkov vsega tovora Luke Koper.

V prvih enajstih mesecih leta so Slovenske železnice v Luko Koper in iz nje prepeljale 8,5 milijona ton blaga v 260.093 vagonih in opravile 2,2 milijardi netotonskih kilometrov. S tem so lanske rezultate pri prepeljanem blagu presegle za 23 odstotkov, pri številu vagonov za 29 odstotkov in pri netotonskih kilometrih pa za dobrih 24 odstotkov.

Po občutnem padcu prevozov v recesijskem letu 2009 se tako tovorni promet Slovenskih železnic na koprski progi spet občutno povečuje in dosega obseg iz predkriznih let. Novembra so tovorni vlaki Slovenskih železnic v Koper in iz njega prepeljali le za 1,3 odstotka manj ton blaga kot novembra 2008, hkrati pa so prepeljali za šest odstotkov več vagonov in opravili za štiri odstotke več netotonskih kilometrov kot novembra 2008.

Kot še navajajo na železnicah, družba dobre rezultate na koprski progi dosega kljub pogostim nujnim vzdrževalnim delom. Novembra je bilo na koprski progi zaradi vzdrževalnih del kar za dobrih 25 ur zapor. "Doseganje takšnih rezultatov je bilo mogoče le s sprotnimi operativnimi ukrepi za povečanje prepustnosti proge, pri katerih Slovenske železnice dejavno sodelujejo z Luko Koper," poudarjajo na železnicah.

Usklajeno delovanje Slovenskih železnic, Luke Koper in direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo bo še posebej pomembno v začetku prihodnjega leta, ko se bo začela posodobitev tovorne postaje Koper.

Prvi mož Apeka za Dnevnik: T-2 pri optiki za sabo potegnil še Telekom

V.d. direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Miha Krišelj je v pogovoru za ponedeljkov Dnevnik dejal, da je Slovenija zaradi strategije T-2, ki gradi optično omrežje do doma (FTTH), specifična glede optičnega omrežja. Sledil mu je namreč tudi Telekom in sedaj imamo celo dva operaterja, ki ponujata optiko do doma.

"Večina evropskih držav se bolj previdno loteva nadgradnje bakrenih omrežij. Niso za dražja optična vlakna do doma, temveč za vlakna do razvodnih omaric (FTTC). Tako je T-2, ki je sicer imel neko vizijo, a opešal, za sabo potegnil še Telekom," je dejal Krišelj.

Po njegovih besedah je seveda bolj smiselno, da je na trgu en infrastrukturni operater, ki ni vertikalno vezan na ponudnika storitev in živi od tega, da ponuja omrežje operaterjem. To bi bilo najboljše tako za uporabnike kot za regulatorja, meni prvi mož Apeka.

Na vprašanje, ali je to odvisno od politične volje, odgovarja, da je podobno vprašanje, zakaj so Oddajniki in zveze še vedno znotraj javnega zavoda RTV Slovenija. "To je v bistvu vprašanje za vodstvo ali lastnika teh podjetij. Kar se tiče regulacije, bi bilo za nas vsekakor lažje delati, če ne bi bilo vertikalne integracije," je povedal.

Dodal je še, da so kadrovske menjave krive, da se regulacija trgov 4 in 5, ki zadevata širokopasovni dostop, ni zgodila prej. Vendar ne samo menjava direktorja, temveč tudi drugih ljudi v agenciji.

Glede pripravljanja novega zakona o elektronskih komunikacijah je povedal le to, da so nanj poslali pripombe s stališča regulacije in to, kar jih je pri starem zakonu motilo in oviralo. "Zakon je potreben zaradi evropske direktive, ne vem pa, v kateri fazi je," je povedal in potrdil, da pa zakon predvideva tudi ukrep funkcionalne ločitve.

Fitch ohranil bonitetno oceno NKBM

Mednarodna bonitetna agencija Fitch je potrdila bonitetno oceno za Novo Kreditno banko Maribor (NKBM). S tem je NKBM ohranila dolgoročno oceno kreditnega tveganja A- in kratkoročno tveganje F2. Ocena prihodnjih izgledov je stabilna, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz NKBM.

Po navedbah NKBM je Fitch objavila, da se je kakovost kreditnega portfelja v slovenskem bančnem sistemu drastično poslabšala, predvsem zaradi izpostavljenosti do gradbeništva in finančnih holdingov, kjer je bil finančni vzvod zelo velik.

Fitch napoveduje nadaljnje slabšanje kreditnih portfeljev v letu 2011 zaradi slabosti v makroekonomskem okolju.

Nadalje tudi napoveduje, da se bo hitrost slabšanja kreditnega portfelja znižala zaradi povečanja rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji. Fitch napoveduje 1,9-odstotno rast BDP v letu 2011, potem ko je v letu 2010 pričakovana stopnja rasti 1,1-odstotna.

Fitch ocenjuje, da je NKBM utrpela poslabšanje kreditnega portfelja, kar povzroča pritisk na kapitalsko ustreznost.

NFD Holding v novo zmanjšanje osnovnega kapitala

Delničarji družbe NFD Holding so na ponedeljkovi skupščini, na kateri je sodelovalo 78,49 odstotka kapitala, sprejeli predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala za 27 milijonov na 74,2 milijona evrov, s čimer bo družba delno pokrila izgubo. Za novega nadzornika so imenovali Milana Ževarta, so po skupščini sporočili iz družbe.

Delničarji NFD Holdinga so sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe sprejeli že na septembrski skupščini, ko so podprli predlog o zmanjšanju za 39,6 milijona na okoli 101,2 milijona evrov.

Po sklepu skupščine, na kateri ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb, pa se bo osnovni kapital zmanjšal s 101,2 milijona na 74,2 milijona evrov. Znesek osnovnega kapitala na delnico se bo zmanjšal za 0,80 evra na 2,20 evra, število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe, pa bo ostalo nespremenjeno pri 33.727.196 delnicah.

"Na ta način bo družba nekatere bilančne postavke uredila pred zaključkom leta in s tem naredila ugodnejše temelje za leto 2011, za katero pričakujemo, da bo tudi za finančne holdinge in na sploh za družbe, ki kotirajo na ljubljanski borzi, uspešnejše," je po navedbah družbe na skupščini povedal predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant in dodal, da sklep o delnem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pretekle izgube za delničarje ne predstavlja nobene spremembe.

Delničarji so na skupščini potrdili tudi sklep o odobrenem kapitalu. Uprava bo lahko v petih letih od vpisa sprememb v sodni register povečala osnovni kapital za 37,1 milijona evrov, kar predstavlja polovico osnovnega kapitala družbe. Uprava bo lahko v okviru tega zneska povečala osnovni kapital tudi za stvarne vložke ob predhodnem pisnem soglasju nadzornega sveta.

Kot so sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), je predstavnik VZMD Kristijan Verbič nasprotoval sprejemu sklepa o odobrenem kapitalu, in sicer zaradi takšnega obsega pooblastil upravi in nadzornemu svetu brez nadaljnjega sklepanja skupščine, ne da bi delničarji dobili informacije o morebitnih stvarnih vložkih in nosilcih dokapitalizacije.

Skupščina je sprejela nasprotni predlog družbe Maksima Invest, da se v nadzorni svet namesto v sklicu predlaganega Blaža Strojana imenuje Milana Ževarta, sicer direktorja Maksime Invest. Ževart je v nadzornem svetu nadomestil Jožico Tominc, ki je 10. novembra odstopila z mesta članice nadzornega sveta.

Delničarji Zdravilišča Rogaška prekinili skupščino

Delničarji Zdravilišča Rogaška so ponedeljkovo skupščino, katere osrednja točka je bila dokapitalizacija družbe, prekinili. Eden izmed lastnikov zdravilišča Stanislav Pšeničnik je nocoj za STA povedal, da so skupščino prekinili, ker niso bili enotnega mnenja glede dokapitalizacije. Nova skupščina bo sklicana čez mesec dni.

Vodstvo zdravilišča je nameravalo z dokapitalizacijo osnovni kapital družbe, ki znaša nekaj več kot milijon evrov in je razdeljen na skupaj 10.478 delnic, povečati za 1,28 milijona evrov na 2,32 milijona evrov.

Povečanje osnovnega kapitala v višini 1,28 milijona evrov bi se izvedlo z izdajo 12.801 novih navadnih prosto prenosljivih imenskih delnic, pri čemer bi bila prodajna cena ene delnice enaka njeni nominalni vrednosti, torej 100 evrov. Dokapitalizacija je po Pšeničnikovih besedah potrebna zaradi podhranjenosti družbe.

Delničarji bi na skupščini morali odločati tudi o tem, da se v nadzorni svet Zdravilišča Rogaška za štiriletno mandatno obdobje imenuje prav Pšeničnik, ki je tudi lastnik rogaškega hotel Grand Sava. Prav tako bi morali odločati o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe, za letošnjega revizorja pa je bila predlagana ptujska revizijska družba Avditor.

Azija

Sony naj ne bi dosegel ciljev glede prodaje televizorjev

Japonski proizvajalec elektronike Sony morda ne bo uspel doseči lastnega cilja prodati 25 milijonov LCD-televizorjev v tekočem poslovnem letu, ki se bo končalo 31. marca prihodnje leto. Razlog tiči predvsem v šibki prodaji v Severni Ameriki, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP poroča agencija Dow Jones Newswires.

Vendar pa predsednik Sonyjeve enote za potrošniške naprave Hiroši Jošioka ob tem napoveduje povečanje prodaje televizorjev v naslednjem letu.

Povečanje števila prodanih televizorjev je potrebno za zagotovitev dobičkonosnosti na področju prodaje televizorjev. Slednje Sonyju po začetku prehajanja s televizorjev s katodno cevjo na LCD-televizorje namreč ne uspeva.

Televizijska enota tako beleži izgube že šest let zapored in kljub številnim obljubam o povratku v črne številke naj bi v rdečih številkah sklenila tudi tekoče poslovno leto.

Gre za visoko konkurenčen sektor, v katerem so potrošniki navajeni na stalno padanje cen, zaradi česar proizvajalci težko ustvarjajo dobičke.

Peugeot naj bi na Kitajskem po prodaji kmalu presegel Francijo

Francoski avtomobilski proizvajalec Peugeot naj bi svojo prodajo na kitajskem trgu v prihodnjih petih letih toliko povečal, da bo ta presegla prodajo na njegovem domačem, francoskem trgu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP za ameriški časnik Wall Street Journal pojasnili predstavniki Peugeota na Kitajskem.

Peugeot, ki je del koncerna PSA Peugeot Citroen, namreč načrtuje, da bo do leta 2015 letno prodajo na Kitajskem povečal na 500.000 vozil. S tem bi presegel prodajo v Franciji, kjer letno proda okrog 400.000 avtomobilov.

Lani so na Kitajskem prodali 112.000 vozil, v letošnjem letu naj bi jih že 150.000. Do konca leta naj bi imeli na kitajskem trgu 220 zastopnikov.

Na kitajskem trgu so v letu 2009 prodali skupno 13,64 milijona avtomobilov in tako postali največji avtomobilski trg na svetu. S tega mesta so izrinili ZDA.

V prvih 11 mesecih letos se je skupna prodaja na letni ravni povečala za 34,1 odstotka na rekordnih 16,4 milijona vozil. Skupno naj bi letos na Kitajskem prodali 18 milijonov vozil.

PSA Peugeot Citroen ima skupno proizvodno podjetje s kitajskim proizvajalcem Dongfeng Motor Group. Poleg tega je letos z namenom okrepiti svoj položaj na Kitajskem podpisal ločeno pogodbo še s podjetjem Changan Automotive Group.