Van Rompuy: Storili bomo vse za stabilnost območja evra

Dnevni pregled gospodarskih novic za 17. 12. 2010

Članek slika

• Oracle z rastjo dobička • Drugi dan zasedanja voditeljev EU • IMF odobril 22,5 milijarde evrov Irski • Moody's znižal bonitetno oceno Irske • Opozorilo nemške centralne banke • Britanska centralna banka opozorja na tveganja • Območje evra z večjim zunanjetrgovinskim presežkom • Gospodarsko zaupanje v Nemčiji vedno boljše • Slovenija med članicami EU z največjim padcem gradbenih del • Potočnik odboroma za EU in gospodarstvo predstavil prioritete • Španske banke z največjim deležem slabih posoji

ZDA

Oracle v preteklem četrtletju z rastjo dobička

Ameriški proizvajalec programske opreme Oracle je v drugem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo konec novembra, ustvaril 1,87 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To je največja četrtletna rast dobička v več kot dveh letih.

Prihodki od prodaje podjetja so se povečali za 47 odstotkov na 8,58 milijarde dolarjev, kar je več od pričakovanj analitikov. Tolikšno rast prihodkov je pripisati dejstvu, da Oracle v enakem obdobju lani še ni imel v lasti družbe Sun Microsystems, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Oracle je rast obsega poslovanja v preteklem četrtletju dosegel kljub zaskrbljenosti glede okrevanja industrije. Drugi veliki igralci na računalniškem trgu, kot sta denimo Cisco in Intel, so namreč poročali o manjšem povpraševanju.

Četrtletni poslovni rezultati družbe Oracle na dogajanje na ameriškem kapitalskem trgu niso vplivali, saj je družba v četrtek rezultate objavila po zaprtju trga.

Za tekoče četrtletje Oracle načrtuje do 36-odstotno rast prihodkov, ki naj bi se povzpeli na 8,71 milijarde dolarjev, kar je več od pričakovanj analitikov. Precejšen razkorak med pričakovanji družbe in analitikov je tudi pri čistem dobičku za tekoče četrtletje.




Evropa

Voditelji EU začeli drugi dan zasedanja

Voditelji Evropske unije, med njimi premier Borut Pahor, so začeli drugi dan dvodnevnega srečanja v Bruslju. Po pričakovanjih bodo formalno potrdili odločitev za dodelitev statusa kandidatke Črni gori. Na dnevnem redu so v petek sicer odnosi unije s strateškimi partnericami, o čemer govorijo z visoko zunanjo predstavnico unije Catherine Ashton.

Poleg tega bo vrh petek potrdil odločitve, dosežene v četrtek, ko se je v luči javnofinančnih težav nekaterih članic evrskega območja in s tem povezano negotovostjo na finančnih trgih glede stabilnosti evra hitro dogovoril glede osnutka spremembe lizbonske pogodbe.

Ta se glasi, da "države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote". Črpanje finančne pomoči iz mehanizma bo "podvrženo strogemu pogojevanju".

Nemška kanclerka Angela Merkel je prvi dan vrha označila za zelo uspešen, še posebej pa je izpostavila izraženo pripravljenost voditeljev držav evrskega območja in institucij EU, da storijo vse, kar je potrebno, za zagotovitev stabilnosti območja evra kot celote. Kot je zatrdila, je to dokaz, da je močna in stabilna valuta interes vseh.

Ob tem je Merklova izpostavila potrebo po večji usklajenosti v gospodarskih politikah v EU, predvsem v območju evra. Kot je zatrdila, ne gre zgolj za večjo usklajenost javnofinančnih politik, temveč tudi za večjo harmonizacijo gospodarskih politik. Zaveda se, da bo to daljši proces, a korak za korakom se bo po njenem prepričanju to zgodilo.

Vprašanje skupnih evrskih obveznic je medtem po besedah vodje evroskupine, predsednika luksemburške vlade Jean-Clauda Junckerja vsaj začasno umaknjeno z mize. Kot je dejal Juncker, eden od pobudnikov skupnih obveznic držav evrskega območja, so voditelji o tem v četrtek govorili, a so bila nesoglasja med državami prevelika, da bi se uskladili. Ponovne razprave ne pričakuje v kratkem.

Van Rompuy: Storili bomo vse za stabilnost območja evra

Voditelji držav in vlad območja evra so po besedah stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuya pripravljeni storiti vse, kar je treba, za zagotovitev stabilnosti območja evra kot celote. Van Rompuy je potrdil, da so se voditelji dogovorili o spremembah lizbonske pogodbe, potrebnih za vzpostavitev stalnega mehanizma za stabilnost evra.

Predsednik Evropskega sveta je novinarjem po koncu prvega dne zasedanja voditeljev držav in vlad EU povedal, da je vrh EU po le uri in pol podprl besedilo osnutka spremembe temeljne pogodbe EU, ki se glasi, da lahko "države članice z valuto evro vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote."

Besedilo predstavlja kompromis med predlogi Nemčije, ki se je zavzemala za to, da bi bila sprožitev mehanizma skrajna možnost, ko bi državi grozila plačilna nesposobnost, in pa pričakovanji nekaterih drugih držav, da bi do sprožitve prišlo že prej.

Osnutek besedila spremembe pogodbe vključuje tudi stavek, da bodo države, ki bodo zaprosile za pomoč v okviru stalnega mehanizma, "podvržene strogemu pogojevanju", kot to velja že v primeru začasnih mehanizmov, iz katerih pomoč za zdaj črpata Grčija in Irska.

Za spreminjanje pogodbe bo v tem primeru veljal poenostavljen postopek, kar pomeni, da bodo Evropski parlament, Evropska centralna banka in Evropska komisija pred dokončnim sprejetjem spremembe pogodbe podali nezavezujoča mnenja.

Najpozneje marca se pričakuje, da bo vrh EU dokončno potrdil spremembo pogodbe, ki bo nato romala skozi postopke držav članic s ciljem, da spremembe začnejo veljati 1. januarja 2013. Cilj za vzpostavitev samega mehanizma ostaja sredina leta 2013, ko se iztečeta obstoječa mehanizem pomoči za Grčijo in sistem za stabilnost evra.

Voditelji so se v petek po Van Rompuyevih besedah strinjali tudi s splošnimi značilnostmi stalnega kriznega mehanizma, ki so jih nedavno potrdili finančni ministri EU.

Gre za to, da bo zasnovan na podlagi sedanjega sistema za stabilnost evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči, da bo v njegovo izvajanje tesno vpet Mednarodni denarni sklad in da se bo o vlogi zasebnega sektorja pri reševanju dolžniških težav držav odločalo od primera do primera, nikakor pa ta vloga ne bo predhodno določena.

Glede samega finančnega obsega stalnega mehanizma voditelji v petek niso odločali, saj se bo ta določal v poznejših fazah. Na vprašanja o tem, ali je unija pripravljena na povečanje sredstev v okviru sedanjega mehanizma, če bi bilo to potrebno, pa je Van Rompuy vztrajno odgovarjal s tem, da so voditelji držav in vlad območja evra pripravljeni storiti vse, kar je treba, za zagotovitev stabilnosti območja evra.

Ob tem je opozoril, da so v okviru začasnega mehanizma doslej porabljeni le štirje odstotki finančnega potenciala, zato povečanje še ni potrebno.

IMF odobril 22,5 milijarde evrov posojila za Irsko

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v četrtek dal zeleno luč za posojilo Irski v višini 22,5 milijarde evrov. Ob tem je upravni direktor IMF Dominique Strauss Kahn povedal, da se irsko gospodarstvo sooča z najhujšo krizo v novejši zgodovini, za katero je najbolj kriv oslabljeni bančni sektor.

Posolijo IMF je del paketa pomoči EU in IMF v skupni višini 85 milijard dolarjev, ki ga je v sredo potrdil irski parlament.

Od 22,5 milijarde evrov, kar je tretje največje tovrstno posojilo v zgodovini IMF, je Irski nemudoma na voljo 5,8 milijarde evrov. IMF je na podoben način pred sedmimi meseci pomagal reševati Grčijo.

Irska je posojilo dobila pod ugodnimi pogoji, saj ji ga ni potrebno začeti odplačevati naslednje štiri leta in pol, odplačati pa ga mora v desetih letih. IMF naj bi prva tri leta zaračunaval 3,12-odstotne obresti, kasneje pa malce pod štiri odstotki. Sklad IMF za posredovanje v tovrstnih krizah bo imel sedaj na voljo še skupaj 240 milijard dolarjev.

Strauss Kahn je v četrtek prav tako pozval Evropo, naj razvije celovit načrt za boj proti dolžniški krizi, ker ga skrbi, da se težave Irske ne prelijejo čez meje.

Direktor IMF je komentiral tudi skrbi, da bo Irska po morebitni zmagi opozicije na volitvah odstopila od načrta. "Če opozicija zmaga na volitvah, bo morda trdila, da je to, kar je potrdila prejšnja vlada, potrebno narediti drugače, vendar pa sem prepričan, da nova vlada ne bo postavljala pod vprašaj globalnega okvirja tega programa," je dejal.

Voditeljica glavne irske opozicijske stranke Enda Kenny, ki ji ankete napovedujejo oblikovanje vlade v prihodnjem letu, kritizira vlado in napoveduje ponovna pogajanja o pogojih pomoči.

Moody's znižal oceno kreditnega tveganja Irske

Mednarodna bonitetna agencija Moody's je v petek skladno z napovedmi močno znižala oceno kreditnega tveganja Irske, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bonitetno oceno je zaradi negotovosti glede prihodnjega gibanja gospodarstva in javnih financ te močno zadolžene evropske države znižala za pet stopenj, in sicer z Aa2 na Baa1.

Ogromna zadolženost in javnofinančne težave so Irsko pahnile na rob propada. Država, zaradi krepkih stopenj rasti nekoč znana kot Keltski tiger, je bila zato nedolgo nazaj prisiljena zaprositi za 85 milijard evrov mednarodne pomoči, ki sta jo odobrila EU in Mednarodni denarni sklad (IMF). Irski parlament je paket pomoči potrdil v sredo.

Moody's pojasnjuje, da krepko znižanje bonitetne ocene irskega dolga odseva probleme v tamkajšnjem bančnem sistemu, naraščajočo negotovost glede prihodnjega gibanja gospodarstva in padec finančne moči tamkajšnje vlade. Ocena Baa1, ob kateri ocena prihodnjih obetov ostaja negativna, temelji na tveganju, da bi lahko finančna moč irske vlade še pešala ali pa da bi se stroški stabilizacije bančnega sektorja močno zvišali.

Moody's je sicer kot pozitivno ocenil konkurenčnost irskega gospodarstva in podjetjem prijazno davčno okolje, pa tudi precej fleksibilen trg dela.

Irska je v tretjem letošnjem četrtletju zahvaljujoč robustnemu izvozu zabeležila rast gospodarstva; obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je namreč povečal za 0,5 odstotka, medtem ko se je v drugem četrtletju skrčil za 0,1 odstotka. Zadnji podatki kažejo, da se je irsko gospodarstvo stabiliziralo.

Opozorila prvega moža nemške centralne banke glede evrskih obveznic

Predsednik nemške centralne banke Bundesbank Axel Weber je v petek v zvezi s predlaganim oblikovanjem skupnih evrskih obveznic opozoril, da bi to preložilo odgovornost držav članic glede njihovih lastnih financ, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Na nedavne razprave glede evrskih obveznic moramo gledati zelo kritično, saj bi predlogi v tej smeri odpravili odgovornost vsake države in ne bi okrepili zaupanja v javne finance," je povedal Weber, kot je razvidno iz besedila njegovega govora v Münchnu.

"Sedanji evropski reševalni instrumenti so veliko bolj prilagojeni za boj proti krizam na dolgi rok, ker kratkoročno pomoč pogojujejo s strogimi zahtevami, katerih cilj je obnoviti trdne javne finance," je dodal.

Voditelji Evropske unije so v četrtek na vrhu v Bruslju začasno umaknili z mize omenjeni predlog za oblikovanje skupnih evrskih obveznic, ki mu Nemčija že ves čas močno nasprotuje.

Kot je dejal vodja evroskupine, predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, eden od pobudnikov skupnih obveznic držav evrskega območja, so voditelji o tem v četrtek govorili, a so bila nesoglasja med državami prevelika, da bi se uskladili. Ponovne razprave ne pričakuje v kratkem.

Britanska centralna banka opozorja na tveganja za gospodarstvo

Britanska centralna banka Bank of England je v petek opozorila, da je Velika Britanija le delno izolirana pred evropsko finančno krizo ter da redistribucija kapitala predstavlja srednjeročno tveganje, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Centralna banka je v svojem polletnem poročilu o finančni stabilnosti pojasnila, da globalna redistribucija kapitala povečuje tveganje za pregrevanje v nekaterih vzhajajočih gospodarstvih.

"Kapital je stekel v varno premoženje in donosnost obveznic kljub nedavnim povečanjem ostaja nizka v številnih razvitih gospodarstvih," ocenjujejo v banki.

Centralna bank ob tem poziva poslovne banke, naj z zadržanjem dobičkov postopno vzpostavijo svojo odpornost. Same dobičke pa naj povečajo z omejitvijo razdeljevanja dobičkov lastnikom in zaposlenim.

Britanske banke imajo v lasti razmeroma majhen del državnih obveznic, ki so jih izdale države pod povečanim pritiskom. Vendar pa so skupne terjatve do teh gospodarstev, ob upoštevanju posojanja gospodinjstvom in podjetjem, večje.

Izgube s tega naslova bi se lahko povečale, če bi zaskrbljenost v zvezi z državnimi dolgovi spremljale tudi poslabšujoče se gospodarske razmere. Kreditno tveganje bi poleg tega lahko okrepila medsebojna povezanost evropskih bančnih sistemov.

Terjatve britanskih bank do Francije in Nemčije, katerih bančna sistema sta bolj izpostavljena najbolj prizadetim gospodarstvom, znašajo skoraj 300 milijard funtov (470 milijard dolarjev).

Svet Evropske centralne banke (ECB) je v četrtek sicer sprejel sklep, da se z 29. decembrom vpisani kapital ECB poveča s 5,76 na 10,76 milijarde evrov. Centralne banke območja evra pa bodo vplačani kapital ECB do konca 2012 povečale s 4,02 na 7,51 milijarde evrov. Vplačani kapital, ki odpade na Banko Slovenije, se bo povečal z 18,94 na 35,38 milijona evrov.

Svet ECB sicer tega v sporočilu za javnost ni navedel, a večina poznavalcev je mnenja, da želi ECB s povečanjem kapitala okrepiti svojo kapitalsko moč v luči odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja. Že ob koncu lanskega leta, pred sprejemom tega kriznega ukrepa, je bila namreč njena bilančna vsota skoraj 30-krat večja od kapitala, odkup državnih obveznic pa je to razmerje še zaostril.

Območje evra oktobra z večjim zunanjetrgovinskim presežkom

Območje evra je oktobra v trgovini s preostalim svetom zabeležilo 5,2 milijarde evrov presežka, kar je več kot v enakem obdobju lani, ko je presežek znašal 4,8 milijarde evrov, je v petek objavljeni prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Izvoz se je oktobra na mesečni ravni zmanjšal za 0,1 odstotka, uvoz pa za 1,3 odstotka.

Septembra je območje evra zabeležilo 2,6 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, potem ko je ta septembra lani znašal 1,4 milijarde evrov.

EU je v zunanji trgovini oktobra zabeležila 7,4 milijarde evrov primanjkljaja, kar je več kot oktobra lani, ko je primanjkljaj znašal 6,4 milijarde evrov. Septembra letos je imela unija 11,8 milijarde evrov primanjkljaja. Izvoz EU se je oktobra v primerjavi s septembrom povečal za 0,1 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za tri odstotke.

Od januarja do septembra je EU povečala primanjkljaj na področju trgovine z energijo (z 172,8 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2009 na 214,5 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2010), medtem ko je v trgovini s proizvedenimi dobrinami povečala presežek (z 112,2 milijarde evrov na 124,9 milijarde evrov).

EU je v omenjenem obdobju povečala trgovino z vsemi glavnimi partnerji. Največjo rast je zabeležil izvoz v Brazilijo (+53 odstotkov), na Kitajsko (+39 odstotkov) in v Turčijo (+36 odstotkov), medtem ko se je uvoz najbolj povečal iz Rusije (+37 odstotkov), s Kitajske (+30 odstotkov) in iz Indije (+28 odstotkov).

EU je v tem obdobju povečala presežek v trgovini z ZDA (z 31,8 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2009 na 52,8 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2010), s Švico (z 10,2 milijarde evrov na 13,8 milijarde evrov) in Turčijo (s 5,8 milijarde evrov na 13,1 milijarde evrov).

Primanjkljaj je povečala v trgovini s Kitajsko (z 97,8 milijarde evrov na 122,2 milijarde evrov), z Rusijo (s 35 milijard evrov na 52,1 milijarde evrov), Norveško (s 24,5 milijarde evrov na 26,8 milijarde evrov) in Južno Korejo (z 8,6 milijarde evrov na 8,9 milijarde evrov). V trgovini z Japonsko je primanjkljaj ostal nespremenjen pri 15,9 milijarde evrov.

Med državami članicami EU so največji presežek tem obdobju zabeležile Nemčija (113,5 milijarde evrov), Irska (31,8 milijarde evrov), Nizozemska (30,6 milijarde evrov) in Belgija (14,1 milijarde evrov). Največji primanjkljaj je imela Velika Britanija (84,8 milijarde evrov), sledile pa so ji Francija (46,3 milijarde evrov), Španija (39 milijard evrov), Italija (19,2 milijarde evrov), Grčija (17,7 milijarde evrov) in Portugalska (14,6 milijarde evrov).

Slovenija je od januarja do septembra zabeležila 100 milijonov evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja, kar je enako kot v prvih devetih mesecih lanskega leta. Izvoz se je povečal za 17 odstotkov na 16,2 milijarde evrov, uvoz pa prav tako za 17 odstotkov na 16,3 milijarde evrov.

Gospodarsko zaupanje v Nemčiji se še izboljšuje

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je tudi v decembru izboljšalo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna, se je decembra glede na november zvišal za 0,6 točke na 109,9 točke. Mnogi strokovnjaki so pričakovali rahlo poslabšanje razpoloženja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Kazalec razpoloženja v nemškem gospodarstvu se je v celotnem letošnjem letu močno zvišal. V decembru je beležil sedmo zaporedno mesečno rast. Ob krepitvi izvoza so izboljšanje spodbudile zlasti investicije, dobro pa kaže tudi glede izboljšanja zasebne potrošnje, je v sporočilu zapisal predsednik Ifa Hans-Werner Sinn.

Podjetja bolje ocenjujejo trenutne razmere in so tudi bolj optimistična glede prihodnjih mesecev. Kazalec ocene trenutnega stanja se je z novembrskih 112,3 zvišal na 112,9 točke, kazalec pričakovanj pa s 106,3 na 106,9 točke.

V proizvodnji je gospodarska klima nekoliko padla, kar pa je posledica nekoliko slabših pričakovanj za prihodnje mesece. Podjetja trenutno stanje ocenjujejo enako kot novembra.

V industriji in trgovini se je gospodarska klima izboljšala, in sicer po zaslugi trgovine na drobno in na debelo. Podjetja v trgovini na drobno trenutno stanje ocenjujejo kot zelo dobro, optimistični so tudi za prihodnje mesece. Podjetja v trgovini na debelo trenutno stanje ocenjujejo kot zelo pozitivno, čeprav ne toliko kot v preteklem mesecu, pričakujejo pa izboljšanje v prihodnjih mesecih.

V gradbeništvu so ocene trenutnega stanja nekoliko slabše kot novembra, so pa podjetja bolj optimistična glede poslovanja v prihodnjih šestih mesecih.

Slovenija tudi oktobra med članicami EU z največjim padcem vrednosti gradbenih del

Vrednost gradbenih del se v območju evra oktobra na mesečni ravni ni spremenila, v EU pa se je zvišala za 0,5 odstotka, je v petek sporočil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je med članicami EU beležila drugi največji upad tako na mesečni ravni (-1,3 odstotka) kot na letni ravni (-17,6 odstotka).

Eurostat je popravil tudi podatke za september. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v območju evra septembra na mesečni ravni znižala za 1,6 odstotka in ne za 2,1 odstotka, v sedemindvajseterici pa je bilo znižanje 1,2-odstotno in ne 1,7-odstotno.

Na letni ravni se je vrednost gradbenih del v območju držav članic EU z evrom oktobra znižala za 6,8 odstotka, v celotni uniji pa za 1,9 odstotka, je razvidno iz prve ocene Eurostata.

Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je vrednost gradbenih del oktobra na mesečni ravni zvišala v petih, znižala pa v sedmih državah.

Največjo rast so zabeležile Slovaška in Švedska (obe +2,0 odstotkov) ter Češka in Nemčija (obe +1,3 odstotka). Največji padec so zabeležili na Portugalskem (-6,6 odstotka) ter v Romuniji in v Sloveniji (obe -1,3 odstotka).

Vrednost del v visoki gradnji je v območju evra oktobra na mesečni ravni ostala nespremenjena, v celotni uniji pa je zrasla za 0,5 odstotka. Vrednost del v nizki gradnji se je v območju evra zvišala za 0,4 odstotka, v EU pa za 0,5 odstotka.

Medletna primerjava za države članice, za katere je Eurostat imel podatke, pa kaže, da se je vrednost gradbenih del oktobra znižala v osmih in zrasla v petih državah.

Največji medletni padec so oktobra beležili v Španiji (-34,1 odstotka), v Sloveniji (-17,6 odstotka) in v Bolgariji (-10,7 odstotka), največjo rast pa na Švedskem (+18,5 odstotka), na Poljskem (+10,4 odstotka) in v Veliki Britaniji (+9,5 odstotka).

Vrednost del v visoki gradnji je v območju evra na letni ravni upadla za 6,6 odstotka, v celotni uniji pa za 1,3 odstotka, vrednost del v nizki gradnji pa se je v območju evra znižala za 8,7 odstotka, v celotni EU pa se je znižala za 4,9 odstotka.

Potočnik odboroma za EU in gospodarstvo predstavil prioritete za leto 2011

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je odboroma DZ za zadeve EU in gospodarstvo na petkovi skupni seji predstavil delovni program Evropske komisije za leto 2011 in svoje načrte za delo v prihodnjem letu. Posvetil se bo vprašanju učinkovitega ravnanja z viri, biotski raznovrstnosti in učinkovitejšemu izvajanju evropske zakonodaje.

Potočnik je članom odborov predstavil glavne poudarke delovnega programa Evropske komisije, ključne prednostne naloge s področja okolja, spregovoril pa je tudi o vlogi nacionalnih parlamentov, ki se je z lizbonsko pogodbo spremenila. Odbora sta sprejela sklep, da se bo z delovnim programom komisije seznanil tudi DZ, če bo kolegij predsednika DZ takšno pobudo sprejel.

Program komisije za leto 2011 vsebuje pet glavnih prednostnih nalog - obvladovanje finančne in gospodarske krize, oživitev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest s pospešitvijo reform na podlagi evropske strategije Evropa 2020, nadaljevanje aktivnosti na področju vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravic, začetek pogajanj o novem proračunu EU in uveljavljanje politične vloge EU na svetovnem prizorišču.

Potočnik je spregovoril tudi o svojem delu v prihodnjem letu. "Res je pomembno, da se pogovarjamo o gospodarski rasti, res je pomembno, da se pogovarjamo o novih delovnih mestih, vendar se moramo hkrati pogovarjati tudi o tem, na čem naj temelji ta gospodarska rast in kakšna naj bodo nova delovna mesta," je v izjavi za medije po koncu seje povedal Potočnik.

Prihodnje leto bo tako največ pozornosti namenil vprašanju učinkovitega ravnanja z viri, osredotočil pa se bo tudi na vprašanje biotske raznovrstnosti, o kateri EU pripravlja posebno strategijo, in na izboljšanje izvajanja evropske zakonodaje. Evropski prostor je z okoljsko zakonodajo po oceni komisarja dobro pokrit, težave pa se pojavljajo pri njeni implementaciji, "ker so razlike med članicami žal precejšnje".

Potočnik je spregovoril tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih v Sloveniji in EU. Na področju biotske raznovrstnosti sodi Slovenija med države, ki v EU najbolj izstopajo; ima največji delež ozemlja, ki je zaščiten z zakonodajo Natura 2000. Slovenija se v EU uvršča na tretje mesto po razpoložljivosti vode na prebivalca, medtem ko se težave pojavljajo na področju onesnaženosti zraka ter ravnanja s smetmi.

Glede zapletov, povezanih s trboveljsko cementarno Lafarge Cement, je Potočnik pojasnil, da to področje na evropski ravni ureja direktiva o celovitem pogledu in preprečevanju vplivov na okolje. Zaradi nepravilnosti pri izdaji dovoljenj za industrijske obrate se je Slovenija sicer znašla tudi pred sodiščem EU, ki je oktobra letos razsodilo, da krši okoljsko zakonodajo EU.

To se je po besedah Potočnika nanašalo na 12 podjetij, ki še nimajo tovrstnega dovoljenja, Lafarge Cementa pa ni med njimi. "Lafarge ima dovoljenje," je dejal komisar in spomnil, da postopek glede tega v Sloveniji poteka tudi pred upravnim sodiščem. S tem vprašanjem se ukvarja tudi domača politika in doslej so "bili sprejeti nekateri dokaj konkretni koraki", je dodal.

Nad gospodarskimi razmerami in splošno klimo v Sloveniji je Potočnik zaskrbljen. Nikomur v času krize ni lahko in prav je, da se Slovenija osredotoči na nekatere ključne strukturne reforme, je dejal komisar in dodal, da bi morali pri tem stopiti skupaj in pogled usmeriti v prihodnost.

Glede vzpostavitve stalnega kriznega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra, o katerem so v četrtek v Bruslju govorili tudi voditelji EU, pa je Potočnik dejal, da bi moral omenjeni mehanizem povrniti zaupanje v evro, skupno delovanje in v območje evra. "Mislim, da je to njegova ključna vloga v prihodnosti," je dejal.

To je po mnenju komisarja tudi jasno priznanje, da so države na tem področju močno povezane. "Preprosto smo drug od drugega odvisni, če imamo skupno valuto, in se moramo obnašati drug do drugega in do svoje prihodnosti odgovorno," je dejal.

Španske banke z največjim deležem slabih posojil v 14 letih

Španske banke so imele oktobra za skupno 103,7 milijarde evrov slabih posojil, kar predstavlja 5,66-odstotni delež v celotnem obsegu posojil, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kažejo podatki španske centralne banke. Delež slabih posojil v celotnem posojilnem portfelju je najvišji od januarja 1996.

Delež slabih posojil v celotnem portfelju posojil španskih bank je septembra znašal 5,49 odstotka, oktobra lani pa 4,98 odstotka. Že avgusta letos je sicer dosegel 5,61 odstotka, kar je bilo največ od februarja 1996, poroča AFP.

Španski posojilodajalci, predvsem regionalne hranilnice, ki predstavljajo okoli polovico vsega posojilnega sektorja v državi, so bili od padca nepremičninskega sektorja konec leta 2008 močno izpostavljeni slabemu dolgu.

Ameriška bonitetna agencija Moody's je v ponedeljek izdala napoved z negativnimi obeti za španske banke in opozorila, da bi lahko njihova skupna ekonomska izguba dosegla 176 milijard evrov. Moody's bo negativne obete zadržal za naslednjih 12 do 18 mesecev, saj pričakuje, da bodo kapital, čisti poslovni izid in dostop do finančnih virov španskih bank ostali šibki.

Po poročanju AFP je vseh osem velikih španskih bank prestalo stresne teste EU, medtem ko pet od 19 regionalnih bank testa ni opravilo. So se pa na trgu pojavili dvomi glede teh testov, saj sta jih prestali tudi irski banki Allied Irish Banks in Bank of Ireland, ki sta sedaj v velikih težavah.




Slovenija

Fitch ohranil bonitetno oceno NLB, poslabšal oceno Abanke

Mednarodna bonitetna agencija Fitch je potrdila bonitetno oceno za Novo Ljubljansko banko (NLB). S tem je NLB ohranila dolgoročno oceno kreditnega tveganja A-, prav tako ostaja nespremenjena ocena prihodnjih izgledov o gibanju dolgoročne ocene kreditnega tveganja, to je stabilno. Je pa Fitch poslabšala oceno za Abanko Vipa.

Dolgoročna ocena kreditnega tveganja za NLB odraža potencialno podporo s strani države kot njene največje lastnice, so iz NLB sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. Agencija je sicer oceno individualne finančne moči največje slovenske banke uvrstila na seznam za opazovanje, to odločitev pa utemeljuje s poslabšanjem kreditnega portfelja in kapitalskim položajem banke.

Nespremenjene ostajajo tudi kratkoročna ocena kreditnega tveganja, ocena individualne finančne moči in ocena zunanje podpore, so še sporočili iz NLB.

Iz Abanke pa so prav tako prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da je agencija Fitch poslabšala dolgoročno kreditno oceno za Abanko na BBB-. Sprememba ocene je posledica poslabšanja kakovosti aktive, kar predstavlja pritisk na dobičkonosnost banke, pojasnjujejo v banki. Med pozitivnimi dejavniki Fitch navaja stabilen tržni delež in prepoznavnost banke ter primeren obseg kapitala in likvidnostnih rezerv.

Kratkoročna ocena kreditnega tveganja, ocena podpore in ocena individualne finančne moči Abanke ostajajo nespremenjene, se je pa izboljšala ocena prihodnjih izgledov o gibanju bonitetne ocene, in sicer iz negativne v stabilno. To v agenciji utemeljujejo z zadostnim obsegom kapitala za absorbcijo potencialnih izgub ter primerno likvidnostno rezervo.

Matej Narat novi predsednik uprave Save

Nadzorni svet Save je na četrtkovi seji za novega predsednika uprave družbe imenoval bivšega člana uprave NLB Mateja Narata. Na tem mestu bo z marcem 2011 nasledil dolgoletnega prvega moža Janeza Bohoriča, so v petek sporočili iz kranjske Save.

Nadzorni svet se je namreč sporazumel z Bohoričem za predčasno prekinitev opravljanja funkcije predsednika uprave. Bohorič bo funkcijo predsednika uprave prenehal opravljati z dnem sprejema letnega poročila Save na nadzornem svetu, v marcu 2011, ko bo funkcijo nastopil 43-letni Narat.

Narat, ki je magister ekonomije, je poklicno pot začel leta 1991 na ljubljanski ekonomski fakulteti, po treh letih pa se je kot vodja zakladništva pridružil Factor banki. V letu 1998 je prevzel vodenje marketinške agencije Studio Marketing J.W.T., med letoma 1999 in 2002 pa je bil izvršni direktor za komercialo v SKB banki. Julija 2002 je prevzel mesto člana uprave v NLB, kjer je v 2007 nastopil drugi mandat.

Maja letos je bil Narat z odložnim pogojem pridobitve licence Banke Slovenije imenovan za predsednika uprave Abanke Vipa. Toda Banka Slovenije mu po več mesecih čakanja licence ni podelila, pri čemer razlogov za to odločitev ni navedla.

Zaradi predčasnega sporazumnega zaključka mandata se je Janez Bohorič odrekel pravici do odpravnine. Nekaj časa pa bo ostal svetovalec novemu predsedniku uprave. Kadrovski postopki glede sestave nove uprave se nadaljujejo.

Razlogov za predčasno zamenjavo uprave v Savi niso navedli, neuradno pa naj bi bil povod zanjo slabo poslovanje podjetja, ki izhaja zlasti iz slabe naložbe v Merkur. Posledično je letos Sava v prvih devetih mesecih zabeležila kar 80 milijonov evrov izgube.

Nadzorniki so v zvezi z Merkurjem v četrtek podali soglasje k predlogu uprave za uresničitev prodajne opcije na osnovi kupoprodajne pogodbe za delnice Merkurja med Savo in Merfinom. Upravo so pooblastili, da opcijo za prodajo preostalega, 10-odstotnega deleža v Merkurju do Merfina uveljavi še letos, pred iztekom pogodbenega roka, in da stori vse potrebno za uspešno izterjavo te terjatve.

Uprava Save je nadzorni svet tudi obvestila, da je prejela obvestilo delničarjev družbe v zvezi s začetkom prodaje več kot 50 odstotkov delnic družbe. Delničarji NFD Holding, PSL Storitve, Oddus, Finetol in Gorenjska banka so namreč skupaj z drugimi delničarji oblikovali paket za prodajo delnic, ki znaša več kot 50 odstotkov vseh delnic. Delničarji pričakujejo, da bo prodaja zaključena v roku šestih do sedmih mesecev.

Kot navajajo v Savi, bo uprava kranjske družbe delničarjem pri postopku prodaje Save zagotavljala maksimalno podporo. Hkrati si uprava želi, da bi Sava tudi v prihodnje imela dolgoročno stabilne delničarje, ki bodo podpirali zastavljeno strategijo družb Poslovne skupine Sava.

Nadzorniki so se na četrtkovi maratonski seji seznanili tudi s poslovnim načrtom Poslovne skupine Sava ter oceno poslovanja za 2012 in 2013, ki ga bo uprava nadgradila z načrtom poslovne reorganizacije Save. Kot je poudarila uprava, bo leto 2011 ponovno leto zmerne rasti in donosnosti poslovanja. Družbe Poslovne skupine Sava bodo skladno z načrti ustvarile 195,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov več glede na napoved prodaje za letos.

Dejavnost gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, ki bo ustvarila 55 odstotkov prodaje skupine, bo letošnjo napovedano prodajo povečala za 10 odstotkov. Druga največja dejavnost, turizem, bo prispevala 31 odstotkov vseh prodajnih prihodkov. Načrtovana rast prodaje Savinega turizma bo v prihodnjem letu šestodstotna. V nepremičninski dejavnosti, ki predstavlja osem odstotkov skupne prodaje skupine, je večina projektov v fazi priprave oz. izgradnje, zato bodo prihodki od prodaje v 2011 manjši za polovico. Prodaja drugih dejavnosti bo, zlasti na račun Savine dejavnosti energetika, kar za tretjino višja od letošnje.

Naložbena vlaganja družb Poslovne skupine Sava so v poslovni načrt vključena v višini 18,7 milijona evrov, naložbe pa načrtujejo pretežno v gumarski dejavnosti z zunanjetrgovinsko mrežo in v turistični dejavnosti.

Skladno s poslovnim načrtom bodo družbe Poslovne skupine Sava v 2011 ustvarile 15,9 milijona evrov dobička pred davki ter 13,1 milijona evrov čistega dobička. Načrtovani dobiček bo v 62 odstotkih predstavljal dobiček odvisnih družb in v 38 odstotkih dobiček finančnih dejavnosti holdinške družbe Sava. Družba Sava za 2011 načrtuje dobiček pred davki in čisti dobiček v višini 7,2 milijona evrov.

Nadzorniki so se seznanili tudi s povzetkom ključnih ugotovitev poročila o oceni vrednosti lastniškega kapitala Save. Iz poročila pooblaščenih cenilcev izhaja, da je knjigovodska vrednost delnice Sava (175 evrov na dan 30. september) v skrajnem spodnjem delu razpona ocenjene tržne vrednosti. Uprava in nadzorni svet zato ocenjujeta, da trenutna borzna cena ne odraža prave vrednosti, tako v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo še manj pa v primerjavi z aktualno cenitveno vrednostjo.

Bohorič prepričan, da bo Narat uspešno vodil Savo

Dolgoletni predsednik uprave Save Janez Bohorič, ki ga bo predvidoma marca nasledil Matej Narat, četrtkove odločitve nadzornega sveta o predčasni razrešitvi ne obžaluje. Prepričan je, da bo Narat dobro nadaljeval vodenje Save in uspešno izvedel finančno prestrukturiranje, saj ima primerno izobrazbo in izkušnje na področju bančništva.

Medtem ko Narat do uradnega nastopa funkcije ne daje komentarjev, pa je v petek o svojem nasledniku spregovoril dolgoletni prvi mož kranjske družbe. Bohorič je novinarjem pojasnil, da odločitve o predčasni razrešitvi sicer ni pričakoval, vendar je v kontekstu vsega, kar je do nje pripeljalo, ne obžaluje. Drugače ne bi nanjo sporazumno pristal in se odpovedal odpravnini.

"Dejstvo, da se je pojavil res primeren kandidat, ki mu bom z veseljem predal svojo funkcijo, je gotovo eden od razlogov za sporazumno prekinitev," je pojasnil Bohorič, ki je predsednik nadzornega sveta Abanke Narata imel priložnost spoznati, ko je ta kandidiral za predsednika uprave Abanke.

"Mislim, da bo dobro nadaljeval vodenje Save in da je v tem trenutku, ko je Sava pred finančnim in poslovnim prestrukturiranjem pravzaprav po svoje sreča, da smo dobili takšnega kandidata, ki bo skupaj s tistimi, ki smo jih predlagali in za katere upam, da jih bo vklopil v svoj team, res uspešno lahko vodil Savo," je dejal Bohorič, ki je sicer sprva za naslednika predlagal svoja sodelavca Antonijo Pirc in Igorja Hafnerja.

"Narat je človek, ki bo svojo vizijo finančne sanacije in nadaljnjega razvoja skupaj s sodelavci, ki mu jih bom zapustil v Savi, znal uspešno razvijati in uresničiti," meni Bohorič, ki bo vodenje Save svojemu nasledniku prepustil po sprejetju letnega poročila predvidoma marca. Sam pa bo za toliko časa, kot ga bo Narat potreboval in ne za dlje kot do sredine julija, ko bi se mu tudi sicer iztekel mandat predsednika uprave, postal njegov svetovalec.

Prva naloga Narata bo predvsem zagotoviti likvidnost, reprogram posojil v razmerju do bank, potrebno dezinvestiranje in finančno poslovno reorganizacijo, meni predsednik nadzornega sveta Save Miran Kalčič. Kot je pojasnil za STA, je Narat nedvomno kvalificiran za funkcijo predsednika uprave Save, saj ima tudi izkušnje s področja bančništva in finančnih trgov.

"Nadzorni svet in njegova kadrovska komisija sta ugotovila, upoštevaje predstavitev Narata in njegovo vizijo, da gospodarska družba v danem trenutku potrebuje predsednika uprave, ki bo lahko vodil finančno in organizacijsko prestrukturiranje družbe, pri čemer je poudarek v prvi fazi predvsem v olikvidenju družbe in s tem povezanim dezinvestiranjem določenih naložb ter finančnem prestrukturiranju," je poudaril Kalčič.

Za uspešno delovanje uprave pa bodo pomembni tudi njeni preostali člani. V drugi fazi kadrovskega postopka je zato naloga kadrovske komisije nadzornega sveta, da evidentira in predlaga še dva člana uprave. "Uprava mora biti in mora delovati kot team, zaradi česar mora imeti novi predsednik uprave vpliv na izbiro kandidatov, seveda pa je dokončna odločitev o imenovanju na strani nadzornega sveta," je pojasnil Kalčič.

Bohorič je prepričan, da Naratu zapušča Savo v "kar dobri kondiciji, ki bi bila lahko še višja, če se ne bi zgodila nesreča z Merkurjem". Kljub temu je Bohorič ponosen na pot, ki jo je v 14 letih njegovega predsedovanja upravi, prehodila Sava. "V tem času smo podvojili kapital, kar pomeni, da smo sprejeli mnogo več pozitivnih kot pa slabih odločitev," je ocenil in dodal, da se jim ni niti sanjalo, da se lahko zgodba z Merkurjem končala z razvrednotenjem njihovega premoženja.

Zlasti zaradi slabe naložbe v Merkur ima Sava letos slabe poslovne rezultate in visoko zadolženost. "Imamo rezerve, iz katerih bomo ta negativen rezultat konec leta pokrili in tudi zagotovili sredstva za izplačilo dividend našim delničarjem v naslednjem letu," je zagotovil Bohorič, a dodal, da bo potrebno dezinvestirati, če se želi Sava vrniti v čase izjemno dobre finančne kondicije in nadaljevali investicijske cikluse.

"Sava je bila že v težjih razmerah, pa smo jih preveslali," je povedal že upokojeni predsednik uprave Save, ki je na čelu kranjske družbe od leta 1995, Savo pa je vodil tudi od leta 1978 do leta 1984. Spomnil je na pomanjkanje deviz za nakup surovin v času Jugoslavije in na prehod Save iz gumarstva v druge dejavnosti.

Bohorič upa, da bo Sava, katere večinski delež je naprodaj, tudi v prihodnje imela strateške lastnike, bodo podpirali strategijo razvoja in na ta način omogočali, da se bosta zlasti dejavnosti gumarstva in turizma ter tudi druge dejavnosti še naprej uspešno razvijale, zagotavljale delovna mesta in nadaljnjo rast.

Sedež Vipe Holdinga preselili v Ajdovščino

Na četrtkovi skupščini so delničarji Vipe Holdinga iz Nove Gorice sedež družbe prenesli v Ajdovščino. Izvolili so tudi nove člane nadzornega sveta ter prilagodili statut družbe v skladu z zakonodajo.

Skupščina družbe je bila namenjena spremembam statuta, ki so opredelile selitev sedeža družbe iz Nove Gorice v Ajdovščino, ter prilagoditvam z novimi določili z zakonom o gospodarskih družbah zaradi neuspešnega poskusa združitve z družbo Vipa.

Namesto pokojnega člana nadzornega sveta Aleša Žajdele so delničarji izvolili Boruta Kuhariča. Silvanu Peršolji so potrdili nov štiriletni mandat člana uprave, ki se bo začel 29. marca 2011. Od kandidature za nov štiriletni mandat pa je odstopil dosedanji predsednik nadzornega sveta Niko Trošt. Njegovo mesto bo zasedel Simon Čadež iz društva Malih delničarjev.

V Vipi Holding je trenutno še 11.600 malih delničarjev, ki predstavljajo nekaj več kot 20 odstotkov celotnega lastništva.

Slavincu zaupan nov mandat na čelu Heliosa

Nadzorni svet domžalskega Heliosa je Urošu Slavincu v petek zaupal nov petletni mandat na čelu družbe; nastopil ga bo 8. julija 2011. Nadzorniki so obravnavali tudi poslovni načrt skupine za leto 2011 in oceno poslovanja za letošnje leto s pomembnejšimi razvojnimi načrti, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Kot je Helios zapisal v sporočilu za javnost, so Slavincu mandat na čelu družbe podaljšali glede na dosedanje delo, predvsem pa glede na obvladovanje kriznih razmer, kjer je družba kljub izredno izostrenim razmeram vseskozi dosegala primerne rezultate poslovanja.

Uprava ocenjuje, da bodo v skupini Helios letos prihodki od prodaje za 11 odstotkov višji od lanskih. Čisti poslovni izid za letošnje leto je ocenjen na nekaj manj kot štiri milijone evrov. V poslovnem načrtu za leto 2011 je predvidena 10-odstotna rast prihodkov skupine Helios, prav tako pa je predvidena rast čistega poslovnega izida, a ob predvidevanju, da se razmere na surovinskem trgu v prihodnjem letu ne bodo še bolj zaostrovale.

Nadzornikom so bili na petkovi seji predstavljeni tudi pomembnejši razvojni projekti skupine Helios, ki predvidevajo razvoj predvsem človeku in okolju prijaznejših izdelkih, ki bodo temeljili na najnovejših razvojnih dognanjih kemijske industrije.

Skupina Helios je v prvih devetih mesecih letos dosegla za dobrih 237 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju je ustvarila 9,4 milijona evrov čistega dobička, kar je za štiri odstotke več kot v prvih devetih mesecih lani.




Hitro rastoči trgi

McDonald's v letu 2011 načrtuje odprtje 200 novih restavracij na Kitajskem

Ameriški velikan hitre prehrane McDonald's načrtuje največjo širitev svojih restavracij na Kitajskem. Prihodnje leto naj bi namreč v tej državi odprl kar 200 novih restavracij. V McDonalds'u sicer ne želijo razkriti, koliko bodo odšteli za te investicije, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Polovica novih prodajaln hitre hrane McDonalds'a bo oblikovanih kot t. i. drive in (naroči, prevzemi in odpelji), nahajale pa se bodo v največjih kitajskih mestih, kot sta Šanghaj in Peking. Prav tako se namerava ameriška družba širiti tudi v manjša mesta te države.

"Zavezali smo se, da bomo na Kitajskem svojo znamko prilagodili tako, da bo prepričala mlade potrošnike. Da bodo ti prišli v naše restavracije in se nato vračali," je pojasnil izvršni direktor McDonalds'a na Kitajskem Kenneth Chan.

Ob tem je sporočil, da namerava ameriški velikan hitre prehrane, ki deluje v 150 kitajskih mestih, prenoviti kar 80 odstotkov svojih že obstoječih restavracij na Kitajskem. V tem kontekstu namerava svojo rdeče-rumeno opremo zamenjati z opremo, ki bo bolj sproščenih barv. Po Chanovih besedah imajo v mislih evropski dizajn bistrojev.

Sicer pa se McDonalds's na Kitajskem sooča z vse večjo konkurenco. Trenutno je še precej za petami verigi restavracij hitre hrane KFC, ki so v lasti družbe Yum! Brands. Medtem ko ima McDonalds's na Kitajskem 1100 restavracij, jih ima namreč KFC 3200.

KFC največ prihodkov ustvari s svojimi prodajalnami v manj razvitih kitajskih mestih. Tam so namreč najemnine za prostore nizke, prav tako pa je tudi manj konkurence.

Ikea bo podvojila število svojih trgovin na Kitajskem

Švedski trgovec s pohištvom Ikea načrtuje, da bo do leta 2015 več kot podvojil število svojih trgovin na Kitajskem. Pohištveni velikan ima zdaj v osmih mestih te države osem trgovin, v petih letih pa naj bi se ta številka dvignila na 16 do 18 trgovin, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Ikea je v skladu s širitvenim načrtom že začela graditi svojo drugo prodajalno v Pekingu. Za to trgovino, ki velja za do zdaj največji posamezni investicijski projekt na svetu, bo odštela pet milijard juanov (563,2 milijona evrov).

"Čeprav kitajski trg trenutno predstavlja majhen delež našega poslovanja, smo prepričani, da bo Kitajska z našo pospešeno širitvijo in s krepko rastjo svojega gospodarstva v 15 do 25 letih postala naš največji trg," je za China Daily zatrdil vodja azijsko-pacifiškega dela Ikee Ian Duffy.

V Ikeinem poročilu o poslovanju v zadnjem fiskalnem letu, ki se je sklenilo konec avgusta, sicer piše, da Kitajska trenutno ne sodi med Ikeinih 10 največjih trgov. Ikea je tako minulem poslovnem letu na Kitajskem ustvarila 3,7 milijarde juanov (416,8 milijona evrov) prihodkov, kar je 23 odstotkov več kot v prejšnjem fiskalnem letu.

Prihodki od vseh 315 Ikeinih trgovin v 38 državah pa so v obravnavanem obdobju znašali 23,1 milijarde evrov.

Južna Koreja leta 2011 morda s petodstotno rastjo BDP

Južnokorejski bruto domači proizvod (BDP) bi se lahko prihodnje leto zvišal za pet odstotkov, predvsem zaradi okrepljenega domačega povpraševanja in hitrejšega okrevanja svetovnega gospodarstva, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pred dnevi napovedalo tamkajšnje finančno ministrstvo.

Četrto največje azijsko gospodarstvo bo po ocenah ministrstva letos beležilo 6,1-odstotno rast BDP, potem ko je bila ta zaradi svetovne finančne in gospodarske krize lani 0,2-odstotna.

Vladna napoved je tako precej bolj optimistična od napovedi južnokorejske centralne banke, ki je prejšnji teden ocenila, da se bo južnokorejski BDP prihodnje leto zvišal za 4,5 odstotka.

Izvoz naj bi se prihodnje leto povečal za približno deset odstotkov, medtem ko naj bi bila rast letos 29-odstotna. Inflacija naj bi bila prihodnje leto triodstotna, letos pa 2,9-odstotna, še ocenjuje tamkajšnje ministrstvo.

Qatar Airways v letu 2012 načrtuje javno prodajo delnic

Hitro rastoči katarski nacionalni letalski prevoznik Qatar Airways za začetek leta 2012 napoveduje prvo javno ponudbo delnic (IPO). Da bodo delnice ponudili v odkup javnosti, je vodstvo napovedalo že pred časom za takrat, ko bo družba tri zaporedna leta končala z dobičkom.

Izvršni direktor družbe Qatar Airways Akbar al Baker je za časnik Gulf Times daily povedal, da je "precej prepričan", da bodo IPO izvedli v začetku leta 2012. "Vedno smo govorili, da bomo šli v IPO tedaj, ko bomo tri zaporedna leta končali z dobičkom," je dejal.

"V zadnjem poslovnem letu smo zabeležili čisti dobiček, na dobri poti k dobičku smo tudi letos. Upamo, da bomo z dobičkom sklenili tudi prihodnje poslovno leto," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Baker. Kot je dodal, so lani zabeležili lep dobiček, ni pa izdal njegove višine.

Qatar Airways ima trenutno v svoji floti 92 letal, naročenih pa 80 airbusov A350s, 60 boeingov 787 dreamliners, 29 boeingov 777s, osem airbusov A321s in pet airbus A380-800 superjumbo.

Baker je še povedal, da bodo zmogljivosti novega mednarodnega letališča v Dohi, ki ga bodo odprli v začetku leta 2012, znašale 28 milijonov potnikov letno.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja