Grčija: Ukrepi trojke so pretirani

Grčija: Ukrepi trojke so pretirani

Ukrepi, ki jih za izpolnitev javnofinančnih ciljev zahteva trojka, so pretirani in povzročajo nepotrebne recesijske učinke, je danes v Atenah tujim novinarjem povedal predstavnik grškega finančnega ministrstva. Na ministrstvu ocenjujejo, da v primeru ugodnih trendov ne bo potreben nominalni odpis dolga s strani javnih upnikov.

Predstavnik ministrstva opozarja, da zahtevani ukrepi s strani predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada dejansko presegajo to, kar je potrebno za doseganje fiskalnih ciljev.

Na ministrstvu tako prihodnje leto pričakujejo celo minimalen primarni presežek v javnih financah (pred plačilom obresti), medtem ko so s trojko dogovorjeni cilj primarno izravnane javne finance.

Preveč ukrepov za uravnoteženje javnih financ

Ukrepov za uravnoteženje javnih financ naj bi bilo tako v naslednjih letih preveč, grški prilagoditveni program pa naj bi bil preobremenjen. Ravno zato naj bi bila zato recesija letos globlja, kot bi bilo treba oziroma kot bi bila, če bi bil program bolj uravnoteženo zastavljen.

Kljub temu pa so tudi na finančnem ministrstvu optimistični glede prihodnjega razvoja dogodkov v Grčiji. Poleg ureditve javnih financ izpostavljajo tudi obnovo konkurenčnosti grškega gospodarstva, čeprav se ta zaradi še vedno prisotnih strukturnih togosti za zdaj v zadostni meri ne odraža v padcu cen.

Veliko razlogov za optimizem

Na ministrstvu pravijo, da imajo veliko razlogov za optimizem, a priznavajo, da je glavni izziv implementacija sprejetih ukrepov in strukturnih reform. Veliko bo odvisno tudi od tega, ali bo gospodarstvo okrevalo.

Ponovna obnova rasti je ključna tudi za znižanje javnega dolga na vzdržno raven. Države in centralne banke območja evra so sicer sprejele nove ukrepe za znižanje grškega dolžniškega bremena. Cilj je, da se grški javni dolg s trenutnih dobrih 170 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2020 zniža na 124 odstotkov BDP, kar je 20 odstotnih točk pod prvotnim ciljem.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo z ukrepi za prestrukturiranje trenutnega dolga, uspešnim predčasnim odkupom dolga, povratkom rasti in nadaljevanjem dobrih fiskalnih rezultatov ustvarjeno zadostno zmanjšanje sredstev za obresti, tako da nominalni odpis s strani javnih upnikov ne bo potreben.

Predstavnik grškega finančnega ministrstva glede operacije predčasnega odkupa dolga pričakuje, da bodo zelo blizu zastavljenega cilja. Ta je bil, da se na vabilo grške agencije za upravljanje z javnim dolgom odzovejo upniki, ki imajo v lasti vsaj 30 milijard evrov državnih obveznic. Zato naj o planu B ne bi bilo treba razmišljati.

Uspeh predčasnega odkupa dolga predpogoj za izplačilo naslednje tranše finančne pomoči

Uspeh predčasnega odkupa dolga, s katerim si bo Grčija zmanjšala dolžniško breme, je namreč predpogoj za izplačilo naslednje tranše finančne pomoči. To naj bi evroskupina storila v četrtek. Sredstva v skupni višini 43,7 milijarde evrov so ključna za povečanje likvidnosti grške države in finančnega sistema ter za stabilizacijo bank.

Na ministrstvu pravijo, da bodo banke dokapitalizirali. S tem bo država postala ključni lastnik največjih bank, a če se bo vedla odgovorno in se ne bo vpletala v prestrukturiranje, bodo banke lahko prodali, še pojasnjujejo.

Predstavnik ministrstva sicer meni, da vzrok za grške težave ni v bankah temveč v javnem sektorju. Banke so delale napake in se preveč izpostavile v času konjunkture, a napake so počeli praktično vsi ključni nosilci moči v državi.

Pomemben vir novih finančnih sredstev in znanja za zagon rasti naj bi bila tudi privatizacija. Za zdaj se za naložbe v državi zanimajo predvsem kitajski in ruski vlagatelji, v grški vladi pa so investicijam iz tretjih držav naklonjeni in imajo z njimi do zdaj dobre izkušnje.

Priporoči članek prijatelju