Absolutno nujno moramo sprejeti nekaj oprijemljivega, kar bo privedlo do takojšnje akcije, je na podnebni konferenci v Cancunu poudarila evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard. Po njenih besedah je proces v okvirju ZN počasen, zapleten in težak, vendar ne vidi alternative.
Države slabijo Kjotski protokol, ker ga nočejo podaljšati
Hedegaardova je povedala, da so nekatere razvite države oslabile Kjotski protokol, ker ga nočejo podaljšati. EU zagovarja podaljšanje Kjota, vendar pa sama lahko s tem pokrije le sedmino vseh izpustov toplogrednih plinov. Hedegaardova je pozvala ZDA in Kitajsko naj sprejmeta svoje zavezujoče cilje za zmanjšanje izpustov. Opozorila je tudi, da imajo ministri čas za dogovor le še do petka zvečer, neuspeh pa bi prizadel sam sistem multilateralizma.
Kitajska je napovedala možnost sprejetja prostovoljnih ciljev, odločno pa zavrača zavezujoče cilje. ZDA z republikanci na čelu predstavniškega doma kongresa pa prihodnji dve leti ne bo storila ničesar.
Namestnik premierja otoške državice Tuvalu Enele Sosene Sopoaga je bil oster in dejal, da svet ne more biti talec politične zaostalosti ene razvite države. Njegovi državi gre zaradi dviganja gladine morja za samo preživetje.
Predsednica konference mehiška zunanja ministrica Patricia Espinoza je vztrajala, da je dogovor o ambicioznem, širokem in uravnoteženem paketu ukrepov na dosegu roke. To pa ne pomeni, da ga že imamo v rokah. Za zdaj kaže, da glede Kjota ne bo dogovora, ker so države v razvoju zakopane v stališče, da mora veljati le za razvite, med temi pa so se Japonska, Kanada in Rusija jasno izrazile proti, dokler ne bo poleg držav, kot je Kitajska. Enako seveda velja za ZDA, ki vztrajno odklanjajo kakršnekoli zavezujoče cilje.
Morda bo oblikovan sklad za pomoč revnim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe
Morda pa se lahko doseže dogovor glede oblikovanja sklada za pomoč revnim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe in pri razvoju čistih tehnologij. Osnutek deklaracije ima dva predloga. Predlog o 100 milijardah dolarja na leto do leta 2020, nerazvite države pa predlagajo naj razvite plačajo na leto 1,5 odstotka svojega BDP, kar bi zneslo skupaj okrog 600 milijard dolarjev. V času krize in varčevalnih ukrepov v razvitem svetu so to le pobožne sanje. Problem bo tudi kako sklad financirati. Padajo različni predlogi od davka na letalske vozovnice, finančne transakcije, bencin in drugo.
Svetovna banka je v sredo predlagala ustanovitev sklada, ki bi nerazvitim državam pomagal pri oblikovanju sistemov trgovanja z izpusti toplogrednih plinov po vzoru EU. EU pri tem že sodeluje s Kitajsko. Avstralija je za sklad obljubila 20 milijonov dolarjev, EU pet milijonov evrov, ZDA in Norveška po pet milijonov dolarjev, Svetovna banka pa upa, da bo sklad kmalu narasel do 100 milijonov dolarjev, kar bi bilo dovolj za začetek.
Žarnič: Potrebno je mednarodno sodelovanje
Slovenski minister za okolje in prostor Roko Žarnić je v sredo na podnebni konferenci ZN v mehiškem Cancunu zagotovil, da Slovenija uresničuje svoje odgovornosti glede podnebnih sprememb in pozval kolege k pozitivnemu sporočilu konference.
Žarnić je poudaril, da je Slovenija v regiji, ki je med najbolj izpostavljenimi podnebnim spremembam, pri čemer je omenil pogostejše poplave, suše in zemeljske plazove. Posebej je poudaril dejstvo, da je Slovenija 60-odstotno pokrita z gozdovi, ki ustvarjajo 2,5 tone ponora ogljikovega dioksida na prebivalca, čeprav se le tretjina tega upošteva pri doseganju ciljev iz Kjotskega protokola.
Minister je navedel ukrepe slovenske vlade in parlamenta, kot je deklaracija o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju prihodnje podnebne politike in izrazil zavezanost Slovenije, kot članice EU, dogovoru iz Koebenhavna. Vladni urad za podnebne spremembe pa je prav v sredo objavil drugi osnutek podnebnega zakona, ki vključuje zavezo omejevanju segrevanja ozračja do dve stopinji Celzija nad temperature iz predindustrijske dobe ter pravno osnovo za financiranje pomoči nerazvitim.
»Ne bomo veliki donatorji, osredotočili pa se bomo na trajnostno upravljanje z gozdovi ter razvoj in transfer nizkoogljičnih tehnologij,« je dejal Žarnić, ki pričakuje dogovor glede zaščite gozdov in meni, da bi morali uspešno upravljanje z gozdovi nagraditi tako v Konvenciji, kot pri Kjotu. Povedal je, da Slovenija sama in niti EU, ne bosta mogli sami doseči cilje, ampak je potrebno usklajeno mednarodno sodelovanje. Naloga ministrov je dober rezultat, ki je na dosegu roke in pozitivno sporočilo Cancuna bo, po ministrovih besedah, dodatno motiviralo ljudi po svetu, ki se borijo proti podnebnim spremembam.
40 držav, ki so se zavezale za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov
V Cancunu od preteklega tedna poteka 16. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah iz Ria de Janeira, ter 6. zasedanje pogodbenic Kjotskega protokola, to je okrog 40 razvitih držav, ki so se leta 1997 zavezale, da bodo do leta 2012 zmanjšale emisije toplogrednih plinov za pet odstotkov od ravni leta 1990. Pogajanja okrog podaljšanju Kjotskega protokola se vrtijo v krogu, napredek pa se obeta na drugem tiru pogajanj, to je glede konvencije oziroma dolgoročnih ukrepov sveta proti segrevanju ozračja.
