• Število brezposelnih novembra naraslo na skoraj 104.000 • Največ izgub služb zaradi poslovnih razlogov in stečajev • Se vendarle nakazuje pozitivnejši trend? • Dohodek prebivalca osrednjeslovenske regije za tretjino višji od tistega v pomurski regiji • Vlada za podaljšanje roka za pripravo strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami • Agencija še nima pravne podlage za popolno delovanje •
Število brezposelnih novembra naraslo na skoraj 104.000
Novembra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 103.831 brezposelnih oseb, kar je 1,1 odstotka več kot oktobra in 8,8 odstotka več kot novembra lani. V prvih enajstih mesecih letos pa je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 99.639 brezposelnih oseb, kar je 16,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2009.
Brezposelnost se je povečala zaradi večjega števila novoprijavljenih brezposelnih oseb, ki so zaposlitev izgubile iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij, vendar manj kot oktobra, so v petek sporočili iz zavoda.
Novembra 2010 se je na novo prijavilo 10.329 brezposelnih oseb, kar je 26,6 odstotka manj kot oktobra in 4,9 odstotka več kot v lanskem novembru. Med novoprijavljenimi je bilo 1.440 iskalcev prve zaposlitve, 3.085 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.659 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V letošnjih prvih enajstih mesecih se je prijavilo 94.328 brezposelnih oseb, kar je 11,1 odstotka manj kot lani v tem času.
Največ izgub služb zaradi poslovnih razlogov in stečajev
Letos so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšale vse pomembnejše kategorije novoprijavljenih brezposelnih oseb, med njimi najbolj, za 26 odstotkov, število novoprijavljenih oseb, ki so zaposlitev izgubile iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij. Za 14,6 odstotka se je zmanjšal priliv oseb po prenehanju delovnega razmerja za določen čas, iskalcev prve zaposlitve pa se je prijavilo 1,7 odstotka manj kot v prvih enajstih mesecih lanskega leta.
Od 9.181 brezposelnih oseb, ki jih je novembra zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4927, kar je 1,6 odstotka več kot oktobra. V primerjavi z lanskim novembrom pa je bilo zaposlitev za tri odstotke več. V letošnjih prvih enajstih mesecih je bilo zaposlitev 52.283, kar je 17,2 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Novembra se je v primerjavi s prejšnjim mesecem brezposelnost zmanjšala v treh območnih službah zavoda, in sicer v ptujski (-1,8 odstotka), trboveljski (-1,2 odstotka) in celjski (-0,2 odstotka), v ostalih devetih pa se je povečala, najbolj v velenjski (+4,7 odstotka) in koprski (+3,2 odstotka).
V primerjavi z lanskim novembrom je bilo brezposelnih manj v murskosoboški (-10,3 odstotka) in ptujski območni službi (-5,4 odstotka), medtem ko se je v zadnjem letu brezposelnost bolj kot na ravni celotne države povečala v velenjski (+20,8 odstotka), ljubljanski (+20,2 odstotka), koprski (+14,4 odstotka), kranjski (+12,1 odstotka), novogoriški (11,3 odstotka) in novomeški službi (+11,2 odstotka).
Se vendarle nakazuje pozitivnejši trend?
Umirjanje rasti brezposelnosti se v letošnjem letu v strukturi brezposelnosti odraža predvsem kot ponovno povečevanje deleža dolgotrajno brezposelnih oseb in brezposelnih, starih 50 let in več. Deleža teh dveh kategorij sta se povečala tudi novembra, poleg tega pa sta se povečala tudi delež moških in delež trajno presežnih delavcev in stečajnikov.
Kljub temu je delež trajno presežnih delavcev in stečajnikov manjši kot novembra lani. Povprečni čas brezposelnosti se letos podaljšuje in je že presegel trajanje brezposelnosti pred letom. Ob koncu novembra 2010 je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna eno leto, sedem mesecev in 21 dni, pred letom dni pa eno leto, šest mesecev in 23 dni.
Povpraševanja delodajalcev po delavcih je ob koncu leta običajno manj, kar v zavodu opažajo tudi v letošnjem letu, saj so novembra delodajalci prijavili 14.749 prostih delovnih mest, kar je 15,3 odstotka manj kot oktobra, hkrati pa 26,2 odstotka več kot novembra lani.
Po podatkih zavoda se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih novembra 2010 zaposlilo 8.835 oseb, 18,7 odstotka manj kot oktobra in 0,5 odstotka manj kot novembra 2009, nekatere zaposlitve pa bodo na že prijavljenih prostih delovnih mestih sledile še v naslednjem mesecu.
V prvih enajstih mesecih so delodajalci prijavili 160.285 prostih delovnih mest, kar je 7,1 odstotka več kot lani v tem času.
Povpraševanje po delavcih se je glede na enako lansko obdobje najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih (+32,9 odstotka) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+28,6 odstotka), najbolj pa se je zmanjšalo v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu (-13,9 odstotka), v dejavnosti javne uprave in obrambe (-6,9 odstotka), v gradbeništvu (-6,6 odstotka), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (-6,1 odstotka) in v gostinstvu (-šest odstotkov).
HOOFY & BOO - Da bi obdržali zaposlitev (4. 3. 2009)
Ker je stopnja brezposelnosti še vedno visoka, je obdržati delovno mesto za mnoge najpomembnejša stvar na svetu. Bikec Hoofy in medo Boo imata tri nasvete, ki vam bodo pomagali obdržati službo. |
|
|
Navodila za odpiranje: |
Dohodek prebivalca osrednjeslovenske regije za tretjino višji od tistega v pomurski regiji
Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil z 11.851 evri leta 2008 najvišji v osrednjeslovenski regiji, medtem ko je bil z 8.690 evri najnižji v pomurski regiji. Najvišji razpoložljivi dohodek je tako za skoraj 36 odstotkov presegel najnižjega, so izračunali na državnem statističnem uradu.
V povprečju je razpoložljivi dohodek na prebivalca v Sloveniji leta 2008 znašal 10.578 evrov.
Tudi pred letom 2008 je bil obseg dohodka na prebivalca največji prav v osrednjeslovenski regiji, najmanjši pa v pomurski regiji, pri čemer je bil največji razkorak med tema dvema regijama leta 1999, ko je bil razpoložljivi dohodek na prebivalca osrednjeslovenske regije za skoraj 50 odstotkov višji od tistega v pomurski regiji.
Med letoma 1999 in 2008 so so višji razpoložljivi dohodek na prebivalca od povprečnega v Sloveniji dosegle le tri slovenske regije: osrednjeslovenska (povprečje presegla za 10,2 do 20 odstotkov), goriška (od štiri do devet odstotkov), in obalno-kraška (od dva do šest odstotkov).
Razpoložljivi dohodek na prebivalca se je v Sloveniji v obdobju 2000-2008 nominalno skoraj podvojil. Leta 2000 je namreč znašal 5.621 evrov, leta 2008 pa 10.578 evrov. Največji napredek je pri tem zabeležila notranjsko-kraška regija, katere razpoložljivi dohodek se je povečal za več kot 100 odstotkov.
Med regijami, ki so med letoma 2000 in 2008 dosegle večji napredek od povprečja Slovenije, so pomurska (92,9 odstotka), obalno-kraška in podravska (92,8 odstotka), jugovzhodna Slovenija (89,7 odstotka) in spodnjeposavska (88,8 odstotka).
Zaradi različne dinamike rasti in obsega razpoložljivega dohodka so se spreminjala tudi relativna razmerja med regijami. Primerjava indeksov ravni leta 2000 in leta 2008 tako kaže, da se je relativni položaj izboljšal notranjski regiji (za šest indeksnih točk), obalno-kraški regiji (za tri indeksne točke), gorenjski in osrednjeslovenski regiji (za dve indeksni točki) in goriški regiji (za eno indeksno točko).
Vlada za podaljšanje roka za pripravo strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami
Vlada se je po petkovem sestanku z agencijo za upravljanje naložb odločila predlagati podaljšanje roka za pripravo strategije upravljanja z naložbami. V prehodnem obdobju bodo glede prodaje ali nakupa naložb ohranili sedanjo ureditev, ostale pristojnosti bo izvajala agencija. Agencija ocenjuje, da je doslej ravnala skladno z zakonom.
Rok za pripravo strategije bodo podaljšali, ker ministrstva še niso izdelala sektorskih politik, ki bodo podlaga za strategijo. Za prehodno obdobje bodo nedvoumno določili pristojnosti agencije in vlade glede pridobivanja in razpolaganja s kapitalskimi naložbami, je na novinarski konferenci po sestanku, ki je bil v petek v Ljubljani, povedal Pahor.
Po besedah generalne sekretarke vlade Helene Kamnar bo prehodno obdobje trajalo do konca leta 2011, zanj pa so se odločili, ker »si velja vzeti čas«, da bodo sektorske strategije pripravljene čim bolj kakovostno.
Agencija še nima pravne podlage za popolno delovanje
Pravno podlago za pridobivanje in prodajo naložb, ki je po novem zakonu o upravljanju s kapitalskimi naložbami države še ni, ker še ni strategije, bo po njenih besedah dala novela zakona o javnih financah, katere predlog je v četrtek sprejela vlada. Če bodo s službo za zakonodajo našli ustrezno rešitev, bodo celoten prehodni režim umestili v dopolnitve zakona o javnih financah, je povedala Kamnarjeva.
Tako bi podaljšali sedanjo ureditev, da o spremembah odloka o prodaji finančnega premoženja odloča DZ in da o pridobivanju novega premoženja - dokapitalizacijah in morebitnih novih finančnih naložbah - na podlagi sedanjih pravnih aktov in sprejetega proračuna odloča vlada, je pojasnila generalna sekretarka vlade.
Za ostale pristojnosti agencije glede upravljanja naložb, kot je uveljavljanje glasovalnih pravic na skupščinah ali sodelovanje z organi družb, pa vzvode daje zakon o upravljanju kapitalskih naložb in korporativna zakonodaja, je povedala predsednica uprave agencije Dagmar Komar.
Na sestanku so tudi sklenili, da bodo do konca leta opravili prenos uslužbencev z ministrstev na agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države. Če bo agencija ocenila, da potrebuje kakšnega sodelavca, ki ni med javnimi uslužbenci, bo vlada razumela, da agencija tega kandidata dobi prek javnega razpisa, je povedal premier.
Tretji sklep sestanka pa je, da bosta agencija in vlada morebitna ostala odprta vprašanja reševali v neposredni komunikaciji med predsednikom vlade in predsednico uprave agencije oz. pooblaščenima osebama in tako »sproti odpravljali vse nejasnosti, da do podobnih zapletov, kot smo jim bili priča v preteklosti, ne bo prihajalo«, je še dejal premier.
