Cancunski boj bo trd in dolg

Žarnić: Cancunski boj bo trd in dolg

Japonska si na podnebni konferenci ne želi podaljšanja Kjotskega protokola, ker po njeni oceni ne odgovarja na izzive sodobnega časa. Meni, da je potreben nov sporazum, h kateremu bosta pristopili tudi Kitajska in ZDA. EU pa se zavzema za podaljšanje sedanjega globalnega podnebnega dogovora. »Cancunski boj bo trd in dolg,« je v petek v Ljubljani poudaril okoljski minister Roko Žarnić.

Kjotski protokol pokriva manj kot 30 odstotkov vseh globalnih emisij. Največja onesnaževalca kot državi sta Kitajska in ZDA, velik del, okvirno 20 odstotkov emisij pa prihaja iz krčenja oz. požiganja tropskih gozdov.

»Ta bilanca je blago rečena sumljiva in problematična. Vsi se tega zavedajo, zato bo cancunski boj trd in dolg,« je Žarnić izpostavil, ko je sprejel predstavnike okoljskih nevladnih organizacij, ki so mu pred odhodom na vrhunsko konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) predali njihova skupna stališča v zvezi s podnebnimi pogajanji v Cancunu.

Okoljske nevladne organizacije Focus, Umanotera, Greenpeace Slovenija in Mladinsko združenje »Brez izgovora« so poudarile, da lanski neuspeh v Koebenhavnu ne more biti izgovor za to, da se ne soočimo z vse hujšim izzivom podnebnih sprememb. Svarila znanstvenikov o nevarnosti podnebnih sprememb so vse bolj zastrašujoča, zato je skrajni čas za ukrepanje, dodajajo.

Okoljske nevladne organizacije želijo, da na cancunski konferenci države postavijo interese sveta pred svoje lastne interese in da zaščitijo najbolj ranljive države, ekosisteme in skupnosti ter da se ponovno vzpostavi zaupanje javnosti.

Sporočajo tudi, da mora Slovenija v Cancunu zavzeti stališče, ki bo vodilo v sprejem pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega globalnega podnebnega dogovora in da mora doma sprejeti ambiciozen in učinkovit podnebni zakon ter storiti prvi korak v nizkoogljično družbo.

Žarniću so poslanico pred odhodom v Cancun okoljske nevladne organizacije posredovale prek dedka mraza, ki mu je poslanico prinesel v ministrske prostore.

Nizka pričakovanja pred okoljevarstveno konferenco v mehiškem Cancunu

V Iskratelu največja sončna elektrarna na Gorenjskem

V kranjskem Iskratelu so v petek odprli trenutno največjo sočno elektrarno na Gorenjskem. Elektrarna je rezultat povezovanja treh slovenskih podjetij: investitor je hčerinsko podjetje ITH fotovoltaika, opremo je zagotovila družba Bisol, izvajalec del pa je bilo podjetje Elektro Gorenjska, so sporočili iz Iskratela.

Skupni projekt je bil izveden v treh mesecih, sončno elektrarno pa sestavlja 510 foto-napetnostnih modulov, ki so nameščeni na del strešne površine podjetja Iskratel. Nazivna moč elektrarne znaša 119 kilovat-peaka (kWp), letna proizvodnja pa 130 megavatnih ur, kar zadošča za potrebe okrog 35 gospodinjstev.

Sončne elektrarne so po besedah finančnega direktorja Iskratela Metoda Zaplotnika danes ena najbolj zanesljivih naložb, »pri kateri imata energetski izkoristek in dolgoročno delovanje veliko večji vpliv na donosnost kot začetni stroški investicije.« V primeru danes odprte elektrarne povračilo naložbe pri Iskratelu pričakujejo v osmih letih.

Fotovoltaika je perspektivna energetska dejavnost, meni predsednik uprave Bisola Uroš Merc in dodaja, »da bo že pred letom 2020 predstavljala konkurenco konvencionalnim energetskim virom na več kot 90 odstotkih evropskega trga«.

Po mnenju predsednika uprave Elektra Gorenjska Bojana Luskovca je pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov pomembno zaradi varstva okolja, vse večjih potreb po električni energiji in pomanjkanja novih virov energije. Skupina Elektra Gorenjska je letos v obratovanje sicer vključila že sedmo lastno sončno elektrarno, njihova skupna moč pa znaša 343 kilovatov.

Šketa za Finance: Ne vidim razloga, zakaj v Teš ne bi povabili tujih vlagateljev

»Ne vidim nobenega razloga, zakaj na primer k financiranju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ne bi povabili tujih portfeljskih vlagateljev, ki bi s tem razbremenili državo in elektrogospodarstvo,« je v pogovoru za petkove Finance dejal predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa.

Kot je pojasnil, to ne pomeni, da se Teš in podobni projekti prodajo v celoti, a tudi politično ni nobenega razloga, da se recimo četrtina naložbe ne bi financirala z zasebnim kapitalom, tujim in domačim. Tuji vlagatelji so tudi večje zagotovilo za donosnost projekta, saj bodo za svoj vložek pričakovali določen donos. Če pa projekt ne zagotavlja minimalne donosnosti, je to povsem drugačna zgodba, je prepričan.

Šketa meni, da slovenska podjetja nedvomno potrebujejo prestrukturiranje finančnih virov in primerno bi bilo, da pritegnejo tudi tuje vlagatelje. S tem ti sprejmejo tudi poslovna tveganja, hkrati pa bi to vodilo k izboljšanju korporativnega upravljanja in dobičkonosnosti teh podjetij.

Četrtek je bil zadnji dan poslovanja na trgovalni postaji BTS, ki je bila izdelek Ljubljanske borze. V ponedeljek jo bo zamenjala Xetra. Kot je pojasnil Šketa, je prvi cilj Xetre povečanje likvidnosti slovenskega trga, da na isti točki zberejo več vlagateljev. Za podjetja je to prvi korak do vzpostavitve regijskega trga, kjer bo prva kotacija postala del prve kotacije regijskega trga. To bodo regijsko pomembni produkti in bolj dosegljivi širšemu krogu vlagateljev. S tem se bo olajšalo tudi zbiranje novega kapitala. Sami borzni posredniki bodo prišli do novih produktov.

Šketa pričakuje, da bo Ljubljanska borza v petih letih del regijskega trga, opravljala pa bo nalogo povezovanja med trgom in slovenskimi vlagatelji ter podjetji.