ZDA in Južna Koreja bosta v kratkem ukinili večino carin

Kitajska bo vlagala v venezuelska naftna črpališča

Članek slika

• ZDA in Južna Koreja dosegli sporazum, ki bo sčasoma odpravil skoraj vse carine • Kitajska bo v venezuelska naftna črpališča vložila 40 milijard dolarjev • Indija je lahko poslovno zanimiva tudi za Slovence • Vladno-gospodarska delegacija v nedeljo v Indijo • Nemški primanjkljaj vse bližje maastrichtskim kriterijem • Gospodarska rast Danske se je upočasnila • Romunija v tretjem četrtletju znova s padcem BDP • Vietnam letos z rastjo prihodkov iz izvoza • V letu 2008 rast BDP najhitrejša

ZDA in Južna Koreja dosegli sporazum, ki bo sčasoma odpravil skoraj vse carine

Pogajalci ZDA in Južne Koreje so v petek dosegli preboj pri pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu, ki bo sčasoma odpravil carine za 95 odstotkov dobrin. Sporazum so sicer izdelali že leta 2007, vendar pa ga kongres doslej ni ratificiral.

Ameriški predsednik Barack Obama je računal, da bo dogovor o sporazumu sprejet novembra na vrhu G20 v Seulu, vendar pa se obema stranema ni uspelo dogovoriti glede dveh najbolj spornih točk, to je trgovine z avtomobili in ameriško govedino. Obama je zaradi tega doživel doma veliko kritik.

Ameriški trgovinski predstavnik Ron Kirk je po zadnjem srečanju s korejskim ministrom za trgovino Kim Jong Hoonom na kratko sporočil, da so naredili velik napredek v pogovorih, zdaj pa morajo voditelji ta napredke pregledati, preden bodo šli naprej. V ZDA upajo, da bo kongres lahko ratificiral sporazum prihodnjo pomlad. Poraslo je tudi upanje, da bo mogoče dokončati tudi podobna sporazuma s Kolumbijo in Panamo.

Dogovora se najbolj veselita avtomobilski industriji obeh držav

Uvodoma še ni bilo jasno, kaj so se uspeli dogovoriti glede ameriške govedine, čeprav naj bi se Južna Koreja strinjala, da sčasoma odpravi kar 40-odstotne carine. Ameriški mediji pa poročajo, da je dogovor glede trgovine z avtomobili dodelan.

ZDA bodo 2,5-odstotno carino na uvoz iz Južne Koreje odpravile v petih letih, za naslednjih osem let pa bodo ohranile 25-odstotne carine na uvoz tovornjakov. Te carine bodo odpravili dve leti po tem. Koreja bo nemudoma odpravila 10-odstotne carine na uvoz ameriških tovornjakov, ameriška avtomobilska podjetja pa bodo lahko v Južno Korejo izvozile po 25.000 avtomobilov na leto. Južna Koreja je v ZDA lani izvozila 450.000 avtomobilov, ZDA pa obratno le 6.140.

Sporazum nemudoma podprl predsednik ameriške trgovske zbornice

Največji trgovinski sporazum vse od Sporazuma o prosti trgovini Severne Amerike (Nafta) je nemudoma podprl predsednik trgovinske zbornice Tom Donohue, sicer velik kritik Obame. Menil je, da bodo s tem ustvarili na tisoče novih delovnih mest in napredovali proti cilju podvojitve ameriškega izvoza v naslednjih petih letih.

Južna Koreja je po obsegu 12. največje gospodarstvo na svetu. Dvostranska menjava med državama je bila lani vredna 66,7 milijarde dolarjev, leta 2008 pred krizo pa 84,7 milijarde dolarjev. Novica je prišla na dan, ko je ministrstvo za delo poročalo o rasti stopnje brezposelnosti v ZDA v novembru na 9,8 odstotka.

Predsednik ZDA Barack Hussein Obama pozdravlja prosto carinski sporazum, ki bo, ko bo stopil v veljavo, po njegovih besedah izvoz v Južno Korejo zvišal za dodatnih 11 milijard ameriških dolarjev in zagotavljal delo vsaj 70.000 delavcem v ZDA.




Kitajska bo v venezuelska naftna črpališča vložila 40 milijard dolarjev

Kitajska bo v delto reke Orinoco v Venezueli, ki je bogata z nafto in plinom, do leta 2016 investirala več kot 40 milijard dolarjev, je na srečanju izvoznikov plina pred dnevi v Katarju sporočil venezuelski minister za energijo Rafael Ramirez.

Družba Sinopec bo investirala v projekte izkoriščanja nafte na poljih Junin 1 in Junin 8, medtem ko bo kitajski državni energetski koncern CNOOC črpal plin na poljih Mariscal Sucre na vzhodni obali Venezuele. Na poljih Junin 1 in Junin 8 dnevno načrpajo 200.000 sodčkov nafte, Sinopec pa bo pri tem sodeloval z venezuelskim državnim podjetjem PDVSA.

»Vsi ti dogovori predstavljajo najmanj 40 milijard dolarjev, ki jih bomo investirali do leta 2016,« je na srečanju v Dohi povedal Ramirez. S PDVSA sodeluje že kitajska družba CNPC, in sicer pri izkoriščanju naftnega polja Junin 4, kjer lahko dnevno načrpajo 400.000 sodčkov nafte.

Na območju delte reke Orinoco, velikem več kot 55.000 kvadratnih kilometrov (skoraj tri Slovenije), trenutno deluje okoli 30 podjetij iz več kot 20 držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.




Indija je lahko poslovno zanimiva tudi za Slovence

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ta teden organizirali seminar o poslovanju z Indijo, ki se ga je udeležilo več kot šestdeset gospodarstvenikov. To po ocenah zbornice potrjuje velik interes slovenskih podjetij za indijsko tržišče.

Dogodek sodi med uvodne aktivnosti promocije poslovnih priložnosti na indijskem trgu v sklopu priprav na predvideni obisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Indiji v prihodnjem letu, so sporočili iz GZS.

Indijski veleposlanik v Sloveniji Jayakar Jerome je udeležencem seminarja svetoval, naj iščejo nove poslovne priložnosti v oddaljenih regijah izven Evropske unije, saj brez nadaljnjega širjenja tržišča tudi rasti ne bo več. »Ladja je sicer v pristanišču varna, vendar je bila zgrajena za plovbo na morju,« je ponazoril.

Sektorji, ki privabljajo največ tujih investicij v Indijo so…

Veleposlanik je predstavil poslovno in investicijsko okolje Indije. Sektorji, ki privabljajo največ tujih investicij, so storitve, informacijska in komunikacijska tehnologija, poslovanje z nepremičninami, gradbeništvo, energetika, avtomobilska industrija, metalurgija, nafta in plin ter kemična industrija. Omenil je, da neposredne naložbe niso dovoljene le v igralništvo in stave ter v jedrsko energijo in za več blagovnih znamk tudi v trgovino.

Nataša Turk iz Centra za konkurenčnost GZS je predstavila poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Indiji. Pri tem je izpostavila predvsem infrastrukturne projekte, kjer je v gradbeništvu in inženiringu predvidenih 500 milijard dolarjev za investicije v prihodnjih petih letih. Dodatno je 200 milijard dolarjev predvidenih za investicije v pridobivanje, prenos, oskrbo in izgradnjo energetske ter cestne in pristaniške infrastrukture v prihodnjih sedmih letih.

Glede individualnih poizvedb indijskih podjetij je po ocenah Turkove zaznati največ povpraševanja po sekundarnih surovinah, rabljenih strojih, odkupih tehnične dokumentacije ali blagovnih znamk propadajočih slovenskih tekstilnih in gradbenih podjetij.

V načrtu je prostotrgovinski sporazum med EU in Indijo

Po besedah Tanje Permozer z ministrstva za gospodarstvo bo nove priložnosti za slovenska podjetja nudil načrtovani prostotrgovinski sporazum med EU in Indijo, ki naj bi omogočil intenzivnejše in obširnejše gospodarsko sodelovanje med podpisnicama sporazuma in predvideva tarifna znižanja za hrano, industrijske izdelke ter storitve.

V drugem delu seminarja so se predstavila slovenska podjetja, ki že uspešno poslujejo na indijskem tržišču. Skupno sporočilo direktorja družbe Pe-tra stroji Rudija Brica in direktorja podjetja Lajka Damirja Budimira slovenskim poslovnežem, ki se odločajo za vstop na indijski trg, je, da je najprej potrebno najti pravega, zaupanja vrednega partnerja, z njim zgraditi osebni odnos in šele nato preiti na posel.




Vladno-gospodarska delegacija v nedeljo v Indijo

Vladno-gospodarska delegacija v nedeljo odhaja na petdnevni obisk v Indijo s poudarkom na transportno-logističnem sodelovanju. Obisk je namenjen predstavitvi Slovenije kot logistične platforme za srednjo in jugovzhodno Evropo. Delegacija bo obiskala tudi pristaniške oblasti v Chennaiu in Mumbaiu.

Uvozno usmerjeno indijsko gospodarstvo zaznamujeta stabilna gospodarska rast in enakomerna rast potrošnje 300-milijonskega srednjega razreda. Milijarde evrov vredno povpraševanje po investicijah in tehnologiji ponuja neštete priložnosti tujim ponudnikom industrijskih izdelkov ter vpliva na ustvarjanje novih delovnih mest po vsem svetu, so poudarili na Gospodarski zbornici Slovenije.

Nove priložnosti za slovenska podjetja ponuja tudi prostotrgovinski sporazum med EU in Indijo, o katerem se strani pogajata že tri leta, omogočil pa naj bi intenzivnejše in širše gospodarsko sodelovanje med obema gospodarstvoma. Med drugim predvideva znižanja carin na hrano, industrijske izdelke ter storitve.

Blagovna menjava med Slovenijo in Indijo je lani znašala 215,2 milijona evrov, od tega je bil slovenski izvoz 76 milijonov evrov, uvoz pa 139,2 milijona evrov. V prvih osmih mesecih letos se je glede na enako obdobje lanskega leta izvoz povečal za 18,7 odstotka, uvoz pa za 55,8 odstotka.

Med vodilnimi slovenskimi izvoznimi proizvodi v Indijo so antibiotiki, črpalke in kompresorji ter turbine na vodo in drugo paro. Največ pa Slovenija iz Indije uvaža olja iz nafte ali bituminoznih materialov, heterociklične spojine ter zdravila za prodajo na drobno.

V okviru obiska bodo potekala tudi vnaprej dogovorjena individualna poslovna srečanja z lokalnimi poslovneži.

Obisk organizira Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije ter ministrstvom za promet.




Nemški primanjkljaj vse bližje maastrichtskim kriterijem

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pričakuje, da bo javnofinančni primanjkljaj Nemčije že prihodnje leto zdrsnil pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). To bi pomenilo, da ima Nemčija primanjkljaj, ki je skladen s paktom o stabilnosti in rasti, je pred dnevi poročal nemški časnik Handelsblatt.

Schäuble je še poleti napovedoval, da bo javnofinančni primanjkljaj Nemčije šele leta 2012 zdrsnil pod tri odstotke, kar določajo tudi maastrichtski kriteriji. Finančno ministrstvo je na podlagi posebnega pregleda, na katerega se sklicuje Handelsblatt, nato bistveno popravilo svoje napovedi.

Schäuble zdaj pričakuje, da bo javnofinančni primanjkljaj največjega evropskega gospodarstva letos dosegel 3,7 odstotka BDP, potem ko je še julija napovedoval primanjkljaj v višini 4,5 odstotka BDP. Razlogi za izboljšanje napovedi ležijo v dobri gospodarski rasti Nemčije in varčevalnih ukrepih nemške vlade, je še poročal časnik.




Gospodarska rast Danske se je upočasnila

Gospodarska rast Danske se je v tretjem četrtletju letos upočasnila. Znašala je 0,7 odstotka, potem ko je bila v drugem četrtletju 1,3-odstotna. Na letni ravni pa se je rast danskega bruto domačega proizvoda (BDP) okrepila na tri odstotke, potem ko je v drugem četrtletju znašala 2,9 odstotka, je ta teden sporočil danski statistični urad.

Danski BDP sta navzgor potisnila zlasti večja potrošnja gospodinjstev, ki se je med julijem in septembrom povečala za 0,8 odstotka, ter rast izvoza blaga in storitev. Ta se je v tretjem četrtletju povečal za 1,9 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Predstavniki danskega statističnega urada so ob tem dodali, da je to že peta četrtletna rast danskega gospodarstva zapored, potem ko se je država več četrtletij spopadala z recesijo.

Analitiki so sicer pričakovali, da bo gospodarska rast Danske med julijem in septembrom 0,3-odstotna in da bo v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 3,1 odstotka.




Romunija v tretjem četrtletju znova s padcem BDP

Romunsko gospodarstvo se je v tretjem letošnjem četrtletju skrčilo za 0,7 odstotka, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa se je bruto domači proizvod (BDP) Romunije zmanjšal za 2,3 odstotka, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazali pred dnevi objavljeni podatki.

Domače povpraševanje se je v tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšalo za 2,5 odstotka, nekoliko spodbudnejše pa so razmere v industrijskem sektorju, kjer se je obseg proizvodnje povečal za 4,2 odstotka.

Romunija se je v drugem letošnjem četrtletju izvila iz recesije in zabeležila 0,3-odstotno rast BDP. Analitiki so kljub temu opozorili, da bodo varčevalni ukrepi romunske vlade - ti med drugim vključujejo 25-odstotno zmanjšanje plač javnih uslužbencev - v drugi polovici leta oslabili gospodarsko rast.

Mednarodni denarni sklad (IMF) sicer pričakuje, da se bo romunski BDP letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto pa naj bi gospodarstvo te balkanske članice EU znova beležilo rast. Romunija je po več letih gospodarske rasti lani zdrsnila v recesijo, težave pa so bile tako hude, da se je morala zateči po finančno pomoč IMF, EU in Svetovne banke.




Vietnam letos z rastjo prihodkov iz izvoza

Vietnam bo po ocenah tamkajšnje vlade letos ustvaril 70,8 milijarde dolarjev prihodkov iz izvoza, kar predstavlja 24-odstotno rast in presega zadane načrte te države, je pred dnevi poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Mesečni prihodki iz izvoza so letos v povprečju znašali 5,86 milijarde dolarjev, medtem ko je ministrstvo za industrijo in trgovino pričakovalo, da se bodo gibali okoli dobrih dobrih pet milijard dolarjev. »To je res impresivna številka,« je ob tem pojasnil nekdanji direktor instituta za stabilen razvoj v Hanoiu Nguyen Quang.

Pri tem so ključno vlogo igrale tuje investicije, med drugim v tekstilno industrijo, lesno industrijo, obutev, računalništvo in opremo, je dodal namestnik ministra za industrijo in trgovino Nguyen Thanh Bien. Izvoz je sicer gonilna sila vietnamskega gospodarstva, ki na letni ravni v povprečju beleži sedemodstotno rast.




V letu 2008 rast BDP najhitrejša v spodnjeposavski regiji

Spodnjeposavska statistična regija si je v letu 2008 glede na slovensko povprečje najbolj izboljšala svoj položaj, merjen z indeksom BDP. Indeks se je v primerjavi z letom prej povečal za 2,2 točke na 82,4 točke. Najbolj se je poslabšal položaj osrednjeslovenske regije, in sicer za 2,1 točke na 141,6 točke.

Delež osrednjeslovenske regije v državnem BDP se je v letu 2008 glede na leto prej povečal, in sicer za 0,07 odstotne točke na 36,13 odstotka, vendar je njen indeks BDP na prebivalca padel, in sicer za 2,1 indeksne točke na 141,6 točke. Statistiki pojasnjujejo, da je tak rezultat posledica 1,9-odstotnega povečanja prebivalstva v primerljivem obdobju, ki je močno nad slovenskim povprečjem (0,2 odstotka).

V letu 2008 se je BDP na prebivalca v statističnih regijah gibal od 65 odstotkov slovenskega poprečja v pomurski regiji do 141,6 odstotka v osrednjeslovenski regiji. Razlika je 76,6 odstotne točke. Ta se je zmanjšala glede na leto prej, ko je znašala 78,5 odstotne točke, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Dnevna migracija delavcev lahko v nekaterih regijah pomembno vpliva na BDP na prebivalca. Neto pritok dnevnih delovnih migrantov v te regije poveča proizvodnjo do take ravni, kakršne ne bi bilo mogoče doseči samo z lokalnim aktivnim prebivalstvom. Posledica tega je, da je lahko BDP na prebivalca v teh regijah precenjen, v regijah z neto odtokom dnevnih delovnih migrantov pa podcenjen.

V obdobju med letoma 1995 in 2008 je svoj položaj, merjen z indeksom BDP na prebivalca, najbolj poslabšala zasavska regija, in sicer za 19,5 indeksne točke na 65,3 točke, kar je precej bolj kot druga regija z najslabšim trendom, pomurska, ki je svoj položaj poslabšala za 9,9 indeksne točke na 65 točk. Vse regije so v tem obdobju izkazale realno rast BDP na prebivalca, vključno s tistimi, čigar položaj se je poslabšal.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja