Ko je bil prvič predstavljen pojem BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), so vlagatelji pričeli pospešeno vlagati na trge omenjenih štirih držav in naložba se je v preteklih desetih letih kljub krizi izkazala za zelo donosno. Trenutno pa vse bolj raste zanimanje za skupino držav, ki jo je finančna industrija poimenovala MENA.
MENA je kratica za »Middle East and North Africa«, torej se uporablja za območje držav Bližnjega Vzhoda ter Severne Afrike, ki se razteza od Maroka na severozahodu Afrike pa vse do Irana na jugozahodu Azije. Glede na klasifikacijo Svetovne banke pod MENA sodijo naslednje države: Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Sudan, območje Palestine, Libanon, Sirija, Jordanija, Savdska Arabija, Jemen, Džibuti, Oman, Združeni arabski emirati (ZAE), Katar, Bahrajn, Kuvajt, Irak in Iran. Glede na seznam vidimo, da je regija zelo raznolika in jo lahko razdelimo:
(*) na države, ki so odvisne od cen nafte,
(*) države, ki so odvisne od pritoka tujega kapitala,
(*) države z dobro razvitim izvoznim sektorjem ter
(*) države, ki so finančna središča te regije.
Med najmlajšimi na svetu
Regija ima približno šest odstotkov celotne svetovne populacije, kar je skoraj toliko, kot je ima Evropska unija (EU). Ena glavnih razlik pa je v povprečni starosti prebivalstva. Zaradi stalnega zniževanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe v zadnjih desetletjih, se močno spreminja starostna sestava prebivalstva. Prebivalstvo sveta je vse starejše. Danes je povprečna starost svetovnega prebivalstva 29 let. V EU je ta številka nekoliko nad 40 let. Države MENA pa imajo v primerjavi z razvitimi državami relativno mlado prebivalstvo, ki se bo v naslednjih desetih letih priključilo delovno aktivnemu, kar bo imelo izjemno pozitiven vpliv na gospodarsko rast in potrošnjo.
Izreden energetski potencial
Območje ima ogromne rezerve nafte in zemeljskega plina. Po zadnjih podatkih naj bi regija imela približno 60 odstotkov vseh svetovnih naftnih rezerv in 45 odstotkov svetovnih plinskih rezerv. Poleg tega 8 od 12 članic držav OPEC prihaja s tega območja, kar pomeni, da je regija MENA najvplivnejša na svetu, kar se tiče nafte. V naslednjih petih letih se pričakuje, da bo regija dosegala močno rast proizvodnje ogljikovodikov, saj bo svet vse bolj odvisen od dobave surovin iz te regije.
Poleg tega je območje aktivno tudi pri vpeljavi alternativnih virov energije. Pri Savdski Arabiji je bilo vedno čutiti velik odpor proti alternativnim virom energije, saj nafta predstavlja zanjo zelo pomemben vir prihodkov. Toda maja letos so presenetili s predstavitvijo največjega projekta za izkoriščanje sončne energije do sedaj. Na strehi univerze Kralja Abdullaha za znanost in tehnologijo so zgradili 2 MW solarni park. Park se nahaja na površini veliki skoraj 12.000 kvadratnih metrov in bo letno zagotavljal 3.332 megavatnih ur popolnoma čiste energije. Pripomogel bo k zmanjšanju ogljikovih izpustov letno v približno takem obsegu, kot če bi z osebnim avtomobilom 6.000-krat obkrožili svet.
Savdska Arabija je tako postala največja proizvajalka sončne energije na svetu. Nekateri celo napovedujejo, da bo država v prihodnosti izvažala toliko sončne energije, kot trenutno izvaža nafte. Poleg tega projekta pa se v regiji napoveduje še veliko drugih projektov, saj zaradi svojega geografskega položaja predstavlja enega najbolj primernih mest za postavitev sončnih elektrarn.
Različni vplivi globalne krize
Čeprav je regija potrebovala približno pol leta, da so se pokazali prvi učinki globalne krize, so bile države glede na svojo raznolikost različno prizadete. Po podatkih Svetovne banke naj bi države Arabskega zaliva (GCC) letos dosegale 4,4-odstotno rast, kar je odlično glede na skoraj ničelno rast v letu 2009. Te države so bile med globalno krizo tudi najbolj prizadete zaradi kombinacije velikega padca cen nafte ter poka nepremičninskega balona.
Razvijajoče se države izvoznice nafte so občutile učinke krize in zdaj okrevanja predvsem zaradi cen nafte, saj je njihov bančni sektor omejen pri povezavi s svetovnim finančnim sistemom. V minulem letu so imeli 2,2-odstotno gospodarsko rast, letos pa naj bi se ta povzpela do 4,2 odstotka.
Države uvoznice nafte so občutile krizo prek upada trgovanja ter močan upad pritoka tujega kapitala. Njihovo okrevanje bo odvisno predvsem od okrevanja na trgih EU ter državah Arabskega zaliva. Rast teh držav naj bi upadla s 4,8 odstotka v letu 2009 na 4,5 odstotka v letu 2010.
Strukturna tveganja
Čeprav države MENA predstavljajo velik potencial za vlagatelje, imajo tudi veliko strukturnih tveganj. Položaj med državami se zelo razlikuje, skupne značilnosti pa izstopajo: prevelika odvisnost od industrijsko razvitih držav in premajhna od držav v razvoju; premalo politične volje in administrativnih zmogljivosti za uveljavitev nujno potrebnih reform; slaba kombinacija hitre rasti delovne sile in nefleksibilnost trga dela in velika odvisnost od uvožene hrane v času, ko so cene le-te izredno volatilne.
Priložnost za sodelovanje pri razvoju
Vendar ne glede na vse našteto ima območje izreden potencial, ki ga vidi vse več vlagateljev. Območje predstavlja edinstveno priložnost za vlagatelje za sodelovanje pri njegovem razvoju.
