Guria: Evropa je močnejša in stabilnejša kot kdajkoli prej

Guria: Evropa je močnejša in stabilnejša kot kdajkoli prej

• Zaradi varnostne mreže je Evropa močnejša • Türk: Statistika ključna za dobro politično odločanje • EU se obeta nadaljnje, a neenakomerno gospodarsko okrevanje • Bruselj Sloveniji napovedal višji primanjkljaj, kot ga načrtuje vlada • Križanič: V spopadu s krizo zmagujemo • Velika Britanija zvišala napoved o gospodarski rasti • Švedska v četrtletju z rekordno gospodarsko rastjo • Gospodarsko razpoloženje v EU in območju evra se še naprej krepi •

Zaradi varnostne mreže je Evropa močnejša

Evropa je mnogo bolj pripravljena na krizo in mnogo močnejša in stabilnejša kot kdajkoli prej. Prav tako sta visoka zavedanje o potrebi po fiskalni stabilnosti držav in strukturnih spremembah. »Za vsak primer pa imamo tudi varnostno mrežo,« je v ponedeljek na Brdu o situaciji v Evropi spregovoril generalni sekretar OECD Angel Gurria.

Gurria je ob robu okrogle mize o merjenju in uporabi podatkov o družbenem napredku in blaginji, ki je v ponedeljek potekala na Brdu pri Kranju, v pogovoru z novinarji odgovoril na aktualna vprašanja o gospodarski krizi. Da bi države izšle iz gospodarske krize in ponovno zakorakale na pot rasti so potrebne ne le hitre fiskalne spremembe ampak tudi dolgoročne strukturne reforme, je predlagal generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Prevetriti je potrebno strukturne politike začenjši pri pokojninskih in zdravstvenih sistemih

Gurria je ocenil, da bo tudi Slovenija v prihodnjih letih rasla, vendar z nizkimi stopnjami, kar velja za celotno Evropo. Okrevanje bo torej počasno in za celotno območje OECD so značilni povprečna rast, visoka brezposelnost in visoki dolgovi. Da se bodo zadeve ponovno umirile in se povrnile na stari nivo, bo potrebno kar nekaj časa.

Predvsem se Gurrii zdi potrebno prevetriti strukturne politike, od pokojninskih in zdravstvenih sistemov, do ustvarjanju novih delovnih mest, fleksibilnosti trga dela, inovativnosti, nadzornega sistema in korporativnega upravljanja. Če država hitro opravi strukturne reforme, lahko seže iz povprečja, je spomnil Gurria in dodal, da strukturne spremembe ne prinašajo takoj vidne rezultate, vendar pa vnašajo zaupanje.

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb za boljše upravljanje podjetij v lasti države

Kot eno izmed strukturnih sprememb je Slovenija uvedla tudi agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, saj ima relativno visok delež podjetij v državni lasti, nad katerimi doslej ni bilo enotnega nadzora. Nova institucija ima dolžnost nadzorovati ves sistem, kar pa ne pomeni, da bodo v vseh podjetjih uporabljene enake rešitve, je poudaril Gurria. Dodal je, da bodo glede agencije podprli odločitev slovenskih zakonodajalcev.

»Upravljanje posameznih podjetij v državni lasti je v vsaki državi stalni napor, stalni vir zaskrbljenosti avtoritet, javnosti in privatnega sektorja,« je izpostavil Gurria, ki je v ponedeljek o tem govoril tudi z nekaterimi ministri. Spomnil je, da OECD želi transparentno upravljanje, ne opredeljuje pa se glede privatizacije. Poleg tega je Gurria opozoril, da ni OECD zahtevala ustanovitve agencije temveč je predstavila le najboljše prakse, končna politična odločitev pa je bila na strani države.

»Ni vseeno kateri davek uvede država«

Gurria je sicer dal še nekaj drugih priporočil državam, da bi uspešno okrevale. Tako naj bi zmanjševale obremenitev dela, povečevali pa davke na dodano vrednost, nepremičnine in na onesnaževanje. »Ni vseeno, kateri davek država uvede, nekateri namreč delujejo proti neposrednim tujim investicijam in ustvarjanju novih delovnih mest,« je opozoril.

»Vsakič ko je velika kriza in se brezposelnost močno poveča, se to zgodi zelo hitro, v enem letu. Potem traja relativno dolgo časa, da se povrne na prvotno stanje in še to se včasih ne v celoti,« je dejal Gurria. Ob tem je ocenil, da je trenutno za Evropo najpomembneje, da ima čas in čas si je kupila z reševanjem Grčije in Portugalske, ki sta ekstremna primerna, prva fiskalnih problemov, druga pa bančnih.

Osrednji problem Evrope sicer leži v slabem vzdušju, nervozi in strahu. Vendar ima sedaj Evropa mehanizem, da se spopade s krizo. V letu dni so bile vzpostavljene potrebne institucije, ki zagotavljajo moč, stabilnost in varnost. Zavedanje težav, pa vodi tudi v njihovo pravočasno preprečevanje, za kar sta primer Španija in Portugalska. »Stvari niso rožnate, trg se obnaša neracionalno in situacija je zelo nalezljiva, ampak vseeno menim, da smo danes dobro pripravljeni,« je sklenil Gurria.




Türk: Statistika ključna za dobro politično odločanje

Udeleženci okrogle mize Statističnega urada RS na Brdu pri Kranju razpravljajo o ustreznosti obstoječih meril pri merjenju in uporabi podatkov o družbenem napredku in blaginji. Statistika je po mnenju predsednika republike Danila Türka ključna za oblikovanje prihodnjih politik in iskanje poti iz krize.

Pomen statistike je ključen za dobro odločanje, gospodarska kriza pa je pokazala, da pri merjenju družbenega napredka in blaginje ne zadoščajo le kazalniki o rasti bruto domačega proizvoda (BDP), je na okrogli mizi izpostavil predsednik Türk. Obnovitev rasti je za razvoj držav po krizi nujna, zato BDP po njegovem mnenju ostaja pomemben kazalnik.

Türk od ponedeljkove okrogle mize ne pričakuje dokončnega odgovora o novih kazalnikih, bo pa razprava po njegovih pričakovanjih osvetlila metode merjenja napredka v Sloveniji in morda pripomogla tudi pri podobnih prizadevanjih na mednarodni ravni.

Generalni sekretar OECD Angel Guirriea o novih kazalnikih

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je po besedah generalnega sekretarja Angela Gurrie že pred desetletjem začela razpravo o novih kazalnikih in o objektivnosti »merjenja sreče«. Z njimi naj bi namreč lažje preprečili podobne krize in zagotovili hitrejši izhod iz trenutne.

Oktobra 2009 je Komisija za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka predlagala številna konkretna priporočila ter jih naslovila na statistične urade, nosilce odločanja in medije. Tudi Evropska komisija se je v letu 2009 zavzela za dopolnitev BDP z okoljskimi in socialnimi kazalniki, izboljšanje pravočasnosti informacij, natančnejše poročanje o neenakostih in razvoj evropskega kazalnika trajnostnega razvoja.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v okviru okrogle mize opozoril tudi na komunikacijsko vprašanje: Slovenija je po uradnih statističnih podatkih v boju s krizo dosegla solidne rezultate, je dejal in nadaljeval, da se je v javnosti vseeno večino časa govorilo le o posamičnih primerih žrtev krize.

Po mnenju Kajfež Bogatajeve potrebujemo spremembo paradigme in ciljev

Težava niso kazalniki, saj ne potrebujemo le menjave kompasa, ampak spremembo paradigme in ciljev, pa je poudarila Lučka Kajfež Bogataj z ljubljanske biotehniške fakultete. V krizi po njenem mnenju namreč ni le samo merjenje napredka, ampak se sprašuje, ali ne gre v luči omejenih svetovnih virov morda za krizo samega napredka.

Žiga Turk s fakultete za gradbeništvo in geodezijo verjame, da so za merjenje uspešnosti držav potrebni novi kazalniki, obenem pa opozarja, da slednji ne morejo nadomestiti bruto domačega proizvoda. Podobnega mnenja je tudi Janez Šušteršič s fakultete za management, ki ne zagovarja širitve ali kombiniranja BDP z drugimi kazalniki, temveč vidi smisel v uporabi večjega števila samostojnih kazalnikov.

Na okrogli mizi o povezavi med potrebo po kakovostnih statističnih informacijah, boljših politikah in družbenim napredkom ter blaginjo na Brdu pri Kranju v ponedeljek razmišljajo številni politični voditelji, oblikovalci politik, znanstveniki, statistiki in predstavniki civilne družbe. V prvi sekciji so se dotaknili predvsem napredka in blaginje v Sloveniji, medtem ko bo popoldanska sekcija namenjena predvsem statistiki in komuniciranju.




EU se obeta nadaljnje, a neenakomerno gospodarsko okrevanje

Evropska komisija je v ponedeljek v Bruslju napovedala nadaljnje, a neenakomerno okrevanje evropskega gospodarstva. Območje evra naj bi letos beležilo 1,7-odstotno rast, prihodnje leto 1,5-odstotno, v letu 2012 pa 1,8-odstotno. Celotna Evropska unija pa naj bi letos beležila 1,8-odstotno, prihodnje leto 1,7-odstotno, v letu 2012 pa dvoodstotno rast.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v ponedeljek ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi izpostavil tri sporočila: dobra novica je, da gospodarstvo okreva, spodbudna novica je, da se brezposelnost zmanjšuje, in dobro je tudi to, da se primanjkljaj v povprečju znižuje.

Evropa okreva z dvema hitrostima

Komisar je sicer ob tem poudaril, da je treba priznati »določen dualizem v Evropi« glede gospodarskega okrevanja. Na eni strani so Nemčija in severne države, ki okrevajo zelo dobro, na drugi strani pa južne države in Irska, ki imajo bistvene težave. Edini izhod je po njegovem mnenju nadaljnja konsolidacija in strukturne reforme.

Javnofinančni primanjkljaj se po napovedi komisije znižuje in bo letos v območju evra v povprečju 6,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu se bo zmanjšal na 4,6 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 3,9 odstotka BDP. Celotni EU komisija za letos napoveduje 6,8-odstotni, naslednje leto 5,1-odstotni in v letu 2012 4,2-odstotni primanjkljaj.

Tudi brezposelnost se po jesenski gospodarski napovedi komisije zmanjšuje. Območje evra naj bi letos beležilo 10,1-odstotno brezposelnost, prihodnje leto 10-odstotno in leta 2012 9,6-odstotno. Celotna EU pa letos 9,6-odstotno, naslednje leto 9,5-odstotno in leta 2012 9,1-odstotno brezposelnost.

Ocene rasti za letos so za območje evra in za celotno EU tokrat enake kot septembrske. To je bistveno izboljšanje v primerjavi z majsko napovedjo, ko je Evropska komisija ocenila, da bo območje evra letos beležilo 0,9-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,5-odstotno. Celotni EU pa je tedaj za letos napovedala enoodstotno rast, naslednje leto pa 1,7-odstotno.

Pod drobnogledom ostajajo Grčija, Irska, Portugalska in Španija

Zaskrbljujoče so sicer predvsem napovedi Evropske komisije glede javnega dolga v Grčiji, ki se po pomoči tej državi zaradi dolžniške krize po napovedih komisije ne bo zmanjšal, temveč precej povečal. Po ocenah za letos bo znašal 140,2 odstotka BDP, v naslednjem letu pa naj bi se zvišal na 150,2 odstotka, v letu 2012 pa celo na 156 odstotkov BDP.

Komisar Rehn je v povezavi s tem dejal, da bo Evropska komisija kmalu pripravila predlog za podaljšanje dospelosti obveznice (bond maturity) na 7,5 let, kot je nakazal že v nedeljo po dogovoru o pomoči Irski. Prav tako bodo to uskladili z ureditvijo programa pomoči za Irsko.

Primanjkljaj Irske bo sicer letos po oceni komisije 32,3 odstotka BDP, kar je največ v EU. V prihodnjem letu se bo po napovedih zmanjšal na 10,3 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 9,1 odstotka BDP. Javni dolg Irske bo letos po oceni komisije 97,4 odstotka BDP, v prihodnjem letu 107 odstotkov BDP, v letu 2012 pa 114,3 odstotka BDP.

Portugalski, ki se vse pogosteje omenja kot naslednja v vrsti za pomoč, komisija napoveduje za letos 7,3-odstotni primanjkljaj, naslednje leto 4,9-odstotnega, v letu 2012 pa 5,1-odstotnega, kar je nad povprečjem v območju evra. Javni dolg pa naj bi letos znašal 82,8 odstotka BDP, naslednje leto 88,8 odstotka BDP, v letu 2012 pa 92,4 odstotka BDP.

Za Španijo, ki naj bi prav tako že stala v vrsti za pomoč, pa komisija za letos napoveduje 9,3-odstotni primanjkljaj, kar je Irsko in Grčijo največ v območju evra, v prihodnjem letu 6,4-odstotnega, v letu 2012 pa 5,5-odstotnega. Javni dolg Španije je sicer pod povprečjem v območju evra in naj bi letos znašal 64,4 odstotka BDP, v letu 2012 pa 73 odstotkov BDP.




Bruselj Sloveniji napovedal višji primanjkljaj, kot ga načrtuje vlada

Evropska komisija je v ponedeljek Sloveniji za prihodnje leto napovedala 1,9-odstotno rast in javnofinančni primanjkljaj v višini 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, torej višjega, kot ga načrtuje vlada v okviru reformnega programa. Na ministrstvu za finance razlike pojasnjujejo z metodologijo in (ne)upoštevanjem ukrepov.

Slovenija bo letos beležila 1,1-odstotno rast, javnofinančni primanjkljaj v višini 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in 7,2-odstotno brezposelnost, kaže jesenska gospodarska napoved, ki jo je v ponedeljek v Bruslju objavila Evropska komisija.

Za prihodnje leto komisija Sloveniji napoveduje 1,9-odstotno rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno. Letos naj bi torej Slovenija beležila nižjo rast kot območje evra v povprečju, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bila rast v Sloveniji višja od povprečja v območju evra.

Primanjkljaj Slovenije se bo po ponedeljkovih podatkih komisije prihodnje leto znižal na 5,3 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 4,7 odstotka BDP. Po napovedih komisije bo tako primanjkljaj Slovenije letos nižji, v prihodnjih dveh letih pa višji od povprečja v območju evra.

Ob tem je komisija v jesenski gospodarski napovedi zapisala, da so napovedi za znižanje primanjkljaja na 5,3 odstotka BDP v prihodnjem letu slabše od načrtov vlade, ki je za prihodnje leto po navedbah komisije predvidela 4,8-odstoten primanjkljaj.

Za Slovenijo je sicer rok za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, leto 2013.

Razlika v ocenah zaradi uporabe različnih metodologij

Na ministrstvu za finance so v ponedeljek glede teh razhajanj pri napovedih komisije in vlade o primanjkljaju dejali, da jih lahko deloma pojasnijo z razlikami v uporabljeni metodologiji. Slovenija namreč uporablja nacionalno metodologijo, komisija pa metodologijo ESA.

Razlika v napovedih komisije in vlade za letošnji javnofinančni primanjkljaj znaša 0,4 odstotne točke. Ministrstvo pri tem razliko v višini 0,2 odstotne točke pojasnjuje z metodološkimi razlikami, preostalo razliko 0,2 odstotne točke pa z dejstvom, da je komisija »bolj zadržana glede napovedi rasti prihodkov iz posrednih davkov na osnovi pričakovane rasti zasebne potrošnje ter povišanja trošarin«.

Razlika glede napovedi javnofinančnega primanjkljaja za prihodnje leto znaša 0,6 odstotne točke. Od tega je po ocenah ministrstva za 0,1 odstotne točke odstopanj zaradi metodoloških razlik, 0,5 odstotne točke pa zato, ker komisija pričakuje nekoliko višje izdatke za zaposlene, kot to načrtuje slovenska vlada.

Za leto 2012 komisija Sloveniji napoveduje primanjkljaj v višini 4,7 odstotka BDP, vlada pa v višini 3,8 odstotka BDP. »V letu 2012 je komisija pri vseh državah imela predpostavko, da se obstoječe politike ne menjajo, kar običajno avtomatično poslabša rezultate. Zato niso upoštevali ukrepov v zvezi z omejitvijo rasti pokojnin, socialnih transferov, napredovanj in nižjih indeksov rasti plač,« ugotavljajo na ministrstvu. Prepričani so, da je napoved vlade za leto 2012 precej bolj realna.

V območju evra bo javnofinančni primanjkljaj po napovedi komisije letos v povprečju 6,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu se bo zmanjšal na 4,6 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 3,9 odstotka BDP.

Brezposelnost in javni dolg v Sloveniji manjša od povprečja EU

Brezposelnost v Sloveniji bo po napovedi komisije prihodnje leto enaka kot letos, leta 2012 pa se bo zmanjšala na 6,6 odstotka. V vseh treh letih naj bi bila tako po napovedi komisije brezposelnost v Sloveniji manjša kot v povprečju v območju evra.

Javni dolg Slovenije bo letos, prihodnje leto in v letu 2012 še vedno pod mejo 60 odstotkov BDP, ki jo določa pakt za stabilnost in rast, in precej pod povprečjem v območju evra, se pa veča. Po ocenah komisije bo Slovenija letos beležila javni dolg v višini 40,7 odstotka, prihodnje leto v višini 44,8 odstotka BDP, v letu 2012 pa 47,6 odstotka BDP.




Križanič: V spopadu s krizo zmagujemo

Ukrepi v spopadu s krizo so bili v Sloveniji prvenstveno usmerjeni v ohranitev delovnih mest ter spodbudo razvojnemu preobratu in so bili po besedah finančnega ministra Franca Križaniča uspešni. »Smo dejavni in v spopadu s krizo zmagujemo,« je ocenil Križanič. Probleme opaža še pri zaposlenosti in stabilizaciji javnih financ.

Križanič je v ponedeljek na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil glavne dosežke ministrstva ob drugi obletnici vlade. Kot je spomnil, je ena najglobljih gospodarskih kriz v povojnem obdobju nastopila ravno v času, ko je vlada nastopila mandat.

Odločili so se za fiskalno ekspanzijo

Tako v Sloveniji kot v celotni EU in drugod po svetu so se odločili za t.i. fiskalno ekspanzijo. »Dodatno smo povečali primanjkljaj, prvenstveno za zaščito delovnih mest in v spodbudo razvojnemu preobratu,« je spomnil Križanič. V ta namen je vlada v proračunu v ospredje postavila politiki razvoja podjetništva in konkurenčnosti ter razvojne dejavnosti, visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Poleg tega je nadgradila davčne olajšave.

Ukrepi so po ministrovih besedah opravili svojo funkcijo. »Gospodarska rast se je vrnila,« je ugotovil Križanič ter dodal, da smo iz najhujšega, vlada pa zdaj poskuša uravnotežiti javne finance z omejitvijo zgornje meje izdatkov ter uvedbo interventnih ukrepov.

Slovenija pomagala težavnim državam; v letu 2011 bo izdala za tri milijarde evrov obveznic

V spopadu s krizo pa je imela Slovenija tudi celo vrsto mednarodnih obveznosti. Tako je sodelovala pri dokapitalizaciji Mednarodnega denarnega sklada, s financiranjem evropskega proračuna omogoča akcije pri sanaciji javnih financ članic EU in nenazadnje pomaga državam z evrom, ki so se znašle v krizi. Tako je sodelovala pri posojilu Grčiji, ravno zdaj pa potekajo dogovori o jamstvih za Irsko.

Irska kriza cene slovenskih državnih obveznic ni prizadela, je povedal Križanič. V letu 2011 namerava naša država izdati za tri milijarde evrov obveznic, a datum izdaje še ni določen. »Mudi se ne, iskali bomo najugodnejši čas,« je dejal.

Pri dokapitalizaciji NLB naj bi sodelovali: država, KBC in tretji vlagatelj

Prav tako še ni povedal ničesar določnega o dokapitalizacjji Nove Ljubljanske banke (NLB), ki so jo prejšnji teden podprli delničarji. »Kot največji lastnik smo glede na pobudo uprave podprli dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov,« je dejal in menil, da lahko tako Slovenija kot KBC sodelujeta pri njej, ne da bi izgubili svoja deleža. Za tretjega vlagatelja bi ostalo 50 milijonov evrov, interesentov pa je vsaj šest, je dodal.

Belgijska solastnica sicer še ni dokončno potrdila sodelovanja pri dokapitalizaciji NLB, a Križanič pričakuje pozitivno odločitev. Vlada naj bi se z izhodišči za prenovo delničarskega sporazuma seznanila ta četrtek, je napovedal.




Velika Britanija zvišala napoved o gospodarski rasti

Velika Britanija je v ponedeljek zvišala napoved o letošnji gospodarski rasti na 1,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več kot doslej. Hkrati je znižala število delovnih mest, ki jih bodo v okviru vladnega varčevalnega programa ukinili v javnem sektorju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Britanski urad za proračunsko odgovornost, ki nadzoruje stanje javnih financ, je ob objavi napovedi za letošnjo gospodarsko rast opozoril, da bo britanski bruto domači proizvod (BDP) v letih 2011 in 2012 rasel počasneje od prvotnih napovedi.

Tako naj bi se obseg BDP v prihodnjem letu povečal za 2,1 odstotka (prvotne napovedi so predvidevale 2,3-odstotno rast), v letu 2012 pa za 2,6 odstotka (prvotne napovedi so predvidevale 2,8-odstotno rast).

»Britansko gospodarstvo je od pomladi okrevalo bolj od prvotnih pričakovanj, ki jih je vlada vgradila v junija sprejet proračun,« je urad za proračunsko odgovornost zapisal v sporočilu za javnost. Rast BDP se je tako bolj od pričakovanj povečala v drugem in tretjem četrtletju, zaposlenost pa se je povečala; takšnega okrevanja urad ni pričakoval vse do leta 2012.

Glede na dobre obete je Velika Britanija število delovnih mest, ki jih bodo v prihodnjih štirih letih v okviru vladnega varčevalnega programa ukinili v javnem sektorju, znižala s 490.000 na 330.000.




Švedska v četrtletju z rekordno gospodarsko rastjo

Švedsko gospodarstvo je v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje beležilo 2,1-odstotno rast, medtem ko je v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem poraslo za 6,9 odstotka, je v ponedeljek objavil švedski statistični urad. Rast v letni primerjavi je najvišja v posameznem četrtletju, odkar na Švedskem beležijo četrtletne podatke o BDP.

Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je rast švedskega bruto domačega proizvoda (BDP) precej presegla napovedi analitikov in je najvišja rast v posameznem četrtletju v letni primerjavi od leta 1970, odkar Švedska beleži te podatke.

Visoka rast v letni primerjavi je posledica padca v lanskem tretjem četrtletju, ko se je BDP skrčil za 5,4 odstotka, je dejal analitik pri švedskem statističnem uradu Peter Buven. Po njegovih besedah je statistični urad pred letom 1970 beležil le podatke o letni rasti.

K rasti v tretjem četrtletju je po navedbah statističnega urada med drugim prispevalo povečanje porabe gospodinjstev (za 3,5 odstotka) in rast izdatkov vlade (+1,8 odstotka).

Analitiki so glede na raziskavo Dow Jones Newswires pričakovali 1,3-odstotno rast na četrtletni ravni in 5,6-odstotno rast v letni primerjavi, navaja AFP.




Gospodarsko razpoloženje v EU in območju evra se še naprej krepi

Gospodarsko razpoloženje v območju evra in v EU je novembra nadaljevalo s trendom rasti. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v območju evra zvišala za 1,5 na 105,3 točke, v celotni EU pa za 1,2 na 105,2 točke. V Sloveniji se je vrednost kazalnika ESI novembra zvišala za 1,3 na 99,3 točke.

Vrednost kazalca ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, v obeh območjih tako nadaljuje z rastjo, ki traja vse od maja, ko je prišlo do nekaterih metodoloških sprememb. Indeks tudi ostaja nad dolgoletnim povprečjem, novembrska rast pa je med močnejšimi v zadnjih mesecih.

Najboljše razpoloženje v storitvenem sektorju in industriji

Tako v območju evra kot v celotni EU je bilo izboljšanje razpoloženja najbolj občutno v storitvenem sektorju, saj se je vrednost kazalca v območju skupne valute okrepila za 2,1 na 10,2 točke, v sedemindvajseterici pa za tri na 7,8 točke.

Okrepilo se je tudi razpoloženje v industriji, in sicer v evrskem območju za 0,7 na 0,5 točke in v EU za 0,9 na 0,9 točke. Med podjetji so pozitivne predvsem ocene glede naročil, še posebej izvoznih, ter glede pričakovanj za proizvodnjo v naslednjih mesecih. Po optimizmu prednjačijo nemška podjetja.

Nekoliko manj izrazita je bila okrepitev zaupanja med potrošniki (za 0,5 na -11 točk ter za 1,5 na -9,4 točke), tudi tukaj pa so v ospredju po zaupanju nemški potrošniki.

Razpoloženje se je medtem poslabšalo v trgovini na drobno in v gradbeništvu, ugotavlja Evropska komisija. Predvsem v gradbeništvu ostaja vrednost indeksa še naprej globoko pod povprečno vrednostjo v zadnjih dveh desetletjih. Vrednost ESI se je novembra v območju evra znižala za točko na -26,4 točke, v celotni EU pa za 0,9 na -28,5 točke, glavni vzrok pa so še naprej velike težave gradbenega sektorja.

Med državami EU najbolje v Nemčiji in Italiji

Med največjimi državami članicami še naprej najobčutnejšo rast vrednosti kazalca ESI beležijo v Nemčiji (novembra za 2,8 točke).

V enajstem mesecu se je občutno izboljšalo tudi gospodarsko razpoloženje v Italiji (za 1,4 točke). Manj izrazito je bilo izboljšanje v Veliki Britaniji (+0,5 točke) in na Nizozemskem (+0,4 točke), medtem ko v Španiji, na Poljskem in v Franciji večjih sprememb ni bilo. Med nekoliko večjimi gospodarstvi so občutno bolj optimistični na Švedskem, ki velja za eno najbolj zdravih evropskih gospodarstev. Indeks ESI se je novembra okrepil za 3,2 točke.

V Sloveniji se je vrednost kazalnika po oktobrski rasti za 4,2 točke novembra zvišala za 1,3 na 99,3 točke. Najbolj občutno se je okrepilo zaupanje v storitvenem sektorju (za osem točk na 2,9 točke). Boljše je bilo tudi razpoloženje med potrošniki (za 4,6 na -21,2 točke).

Razpoloženje v industriji in v trgovini na drobno se je medtem poslabšalo (za 3,1 točke), v gradbeništvu pa je ob malenkostni spremembi ostalo na zelo nizkih -52,3 točke.

Vrednost indeksa BCI najvišje po decembru 2007

Vrednost kazalnika poslovne klime (BCI), ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je v državah v območju evra novembra prav tako okrepila.

Vrednost indeksa BCI je tako pristala na novi najvišji ravni od decembra 2007, podatki pa kažejo, da bo gospodarska aktivnost v industriji v prihodnjih mesecih še naprej okrevala.

Managerji so nekoliko bolj optimistični glede naročil, predvsem na področju izvoza, prav tako pa so boljša pričakovanja glede proizvodnje v prihodnjih mesecih.

Priporoči članek prijatelju