Bo v Cancunu bolj uspešno kot v Koebenhavnu?

Bo v Cancunu bolj uspešno kot v Koebenhavnu?

• Zavezujočega podnebnega dogovora v Cancunu najverjetneje ne bo • Mala Mežakla postaja vir plina za ogrevanje in transport • V prihodnje v EU varnejši električni in elektronski izdelki • Žbogar ob podpisu sporazuma o Acerju opozoril na pomen energetike • Kopač: Teš za šesti blok predvidel 200.000 ton indonezijskega premoga letno •

Zavezujočega podnebnega dogovora v Cancunu najverjetneje ne bo

Vrhunska konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki bo v mehiškem Cancunu potekala od ponedeljka do 10. decembra, najverjetneje ne bo prinesla zavezujočega podnebnega dogovora. Dosegli pa naj bi vsaj podaljšanje Kjotskega protokola, sicer bo svet leta 2012 padel v pravno praznino pri podnebnih zavezah.

Leta 1997 je bil podpisan Kjotski protokol, s katerim so se razvite države, med njimi tudi Slovenija in EU, za obdobje 2008-2012 zavezale k znižanjem toplogrednih plinov. Konferenca v danskem Koebenhavnu decembra lani zaradi prevelikih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju ter premalo politične volje ni prinesla ambicioznega globalnega podnebnega sporazuma.

Udeleženci so sprejeli le pravno nezavezujoč dogovor, ki vključuje cilj omejitve dviga povprečnih globalnih temperatur pod dve stopinji Celzija, medtem ko je po napovedih znanstvenikov svet na poti dviga povprečne globalne temperature za več kot tri stopinje Celzija.

Poznavalci zato na konferenci v Cancunu pričakujejo precej vročo razpravo med razvitimi državami in državami v razvoju, predvsem med ZDA in Kitajsko, ki proizvedeta največ izpustov toplogrednih plinov.

Skupnega celovitega dokumenta v Cancunu ne pričakuje nihče, nujno pa je podaljšanje Kjotskega protokola. EU je pogojno pripravljena na drugo ciljno obdobje v okviru Kjotskega protokola. Unija je o tem pripravljena premisliti, če bi bil to del širšega dogovora, med drugim tudi o morebitnem svetovnem okviru, ki bi zadeval vse gospodarske velesile.

EU se zavzema za zmanjšanje toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020

Cancun tako za strokovnjake kot analitike pomeni zgolj korak v smeri k pravno zavezujočemu podnebnemu dogovoru, ki naj bi bil po pričakovanjih podpisan prihodnje leto v Johannesburgu v Južni Afriki ali leta 2012 v Rio de Janeiru.

Voditelji EU so oktobra poudarili, da je napredek v boju proti podnebnim spremembam čedalje nujnejši, zato je pomembno, da konferenca v Cancunu postane pomemben mejnik in na podlagi Kjotskega protokola utre pot h globalnemu, celovitemu in pravno zavezujočemu okviru, ki bo vključeval politične smernice iz koebenhavnskega dogovora.

»Ključno je, da Evropska unija in njene države članice še naprej igrajo konstruktivno vlogo in da podajo eno samo sporočilo,« še poudarjajo v uniji. EU bo v Cancunu in nato vsako leto predložila celovito in pregledno poročilo o izvajanju svoje zaveze za financiranje hitrega začetka izvajanja ukrepov, poleg tega pa tudi poudarila pomen nadaljnjega izboljšanja preglednosti financiranja.

Unija bo nato stanje ponovno ocenila po konferenci v Cancunu in preučila tudi možnost za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za več kot 20 odstotkov do leta 2020. O tem naj bi se voditelji dogovorili do spomladi prihodnje leto. Pogoji za dvig cilja ostajajo enaki kot doslej - unija se bo zanje odločila, če bodo primerljive cilje sprejele tudi druge razvite države, predvsem ZDA.

Kitajska priznala, da proizvede največ izpustov toplogrednih plinov

Kjotski protokol sicer pokriva manj kot 30 odstotkov vseh globalnih emisij. Največja onesnaževalca kot državi sta Kitajska in ZDA, velik del, okvirno 20 odstotkov emisij pa prihaja iz krčenja oz. požiganja tropskih gozdov. ZDA so Kjotski protokol sicer podpisale, a ga kasneje niso ratificirale.

Kitajska je pred dnevi priznala, da proizvede največ izpustov toplogrednih plinov na svetu, ZDA pa je pred konferenco pozvala, naj odigrajo v boju proti podnebnim spremembam vodilno vlogo. ZDA vztrajajo, da se mora Kitajska zavezati k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, medtem ko v Pekingu poudarjajo, da bi morale biti države v razvoju izvzete iz takšnih omejitev. Pri tem pojasnjujejo, da se njihova gospodarstva še razvijajo, in dodajajo, da so za podnebne spremembe odgovorne razvite države.

Peking poudarja, da je treba kot merilo uporabljati količino izpustov toplogrednih plinov na prebivalca. Če upoštevamo ta kriterij, se Kitajska glede na količino izpustov uvršča daleč za razvite države.

Slovenija pričakuje sklep o pravičnem obračunavanju gozdov kot ponora CO2

Slovenija, tako kot celotna EU, pričakuje od zasedanja v Cancunu sprejetje nabora sklepov, ki bodo zagotovili napredovanje v smeri celovitega globalnega sporazuma za obdobje po letu 2012. Pričakuje tudi sprejetje za Slovenijo pomembnega sklepa, ki bi zagotovil pravično obračunavanje gozdov kot ponora CO2.

»Bistvena značilnost sedanje faze pogajanj je odstop od pričakovanja, da bo celovit globalni sporazum podpisan v bližnji prihodnosti, in prehod na proces napredovanja po manjših korakih, ki naj bi pripeljali do krepitve medsebojnega zaupanja in do hitrejše izvedbe posameznih ukrepov,« je pojasnil minister za okolje in prostor Roko Žarnić. Poudaril je, da bi ti ukrepi potem tvorili podlago za globalni sporazum, ko bosta nanj pripravljeni tudi ZDA in Kitajska.

»V Cancunu si želimo dogovora na bolj izvedbenih temah, med njimi je dogovor o sistem financiranja po letu 2012,« je pojasnil direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih. Izvedbene teme se dotikajo ustanovitve t.i. zelenega sklada, ki naj bi financiral tako prilagajanje kot zmanjševanje emisij v državah v razvoju. Dotikajo se tudi ravnanja z gozdovi in zaustavitve krčenja tropskih gozdov.

V sedanjih stališčih EU so vključeni tudi glavni cilji za katere se je znotraj EU prizadevala Slovenija. Ob tem je opozoril, da če bi po letu 2010 izgubili pravni okvir okoljskih zavez, bi nastale tudi velike težave pri sodelovanju z državami v razvoju. Pojavila pa bi se tudi vprašanja znotraj EU kako naprej in ali ima smisel postavljati cilje znotraj unije, če ostali svet ne sprejema podobnih naporov.

Za Slovenijo so pomembna tema gozdovi, saj se nam iz tega, ker akumuliramo CO2 v biomasi gozdov, vsako leto obračuna okvirno 1,3 megatone CO2. »Za nas je pomembno, da bi se ta možnost ohranila, da pride v Cancunu do dogovora o tem, ker se bo tako lažje dogovoriti tudi znotraj EU,« je še dejal Stritih.

Pravno zavezujoč sporazum bo najkasneje leta 2012 postal nuja

Okoljske nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace Slovenija in Focus menijo, da je v Cancunu doseči konsenz o ključnih vsebinskih vprašanjih ter dogovor o procesu, ki bo pripeljal do sprejetja pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega dogovora do konca leta 2011, ki mora stopiti v veljavo najkasneje do konca leta 2012.

Vsebinske odločitve morajo vsebovati pomembne elemente mehanizmov ali okvirov ukrepanja na področju prilagajanja, deforestacije, financiranja podnebnega ukrepanja, zmanjševanja izpustov, merjenja, poročanja in spremljanja ter prenosa tehnologij. Za nov globalni podnebni dogovor je ključnega pomena vprašanje financiranja ukrepanja v državah v razvoju. V Cancunu bi moral biti ustanovljen nov podnebni sklad ter sprejeta odločitev o višini potrebnih sredstev.




Mala Mežakla postaja vir plina za ogrevanje in transport

Odpadki so lahko pomemben vir energije, saj pri njihovem gnitju nastaja metan, ki ga je mogoče uporabljati pri ogrevanju ali transportu. Kot prvi v Sloveniji želijo deponijske pline zajeti in očistiti na Mali Mežakli, saj se je jeseniško podjetje Enos lotilo razvoja naprav za čiščenje in utekočinjanje pridobljenega plina.

»Ob nedavni krizi z zemeljskim plinom smo tudi na Jesenicah pričeli razmišljati o alternativnih virih,« je odločitev za usmeritev podjetja Enos Energetika, ki sicer oskrbuje Jesenice s plinom, vročo vodo in elektriko, v pridobivanje deponijskega plina za STA pojasnil njegov direktor Iztok Šimnic. Hkrati je pojasnil, da je plin mogoče pridobivati tudi v bioplinarnah in čistilnih napravah, a zaenkrat z zelo slabim izkoristkom.

Na deponiji dovolj metana za deset odstotno pokrivanje potreb mesta

Iz bližnje deponije Mala Mežakla lahko na Jesenicah zajamejo toliko plina, da bi z njim pokrili deset odstotkov energijske porabe mesta in pripomogli k energetski avtonomiji. Trenutno v podjetju razvijajo načine za čiščenje deponijskega plina, saj vsebuje v povprečju le okrog 50 odstotkov metana, ki ga je potrebno zajeti. Pri tem se zgledujejo po nekaterih državah, ki so na tem področju mnogo pred Slovenijo, kot je na primer Španija.

Na odlagališču v Madridu, ki je najmodernejši v Evropi, imajo celo tovarno plina, ki ga uporabljajo za energetsko oskrbo mesta. Težijo k tem, da odpadkov ne sortirajo, temveč vse mehansko in biološko predelajo tako, da odpadki v enem tednu razpadejo in nastane metan, le devet odstotkov ostanka pa dejansko konča na deponiji.

Če bi takšno predelavo uredili tudi na Mali Mežakli, bi to kar za petkrat povečalo pridobivanje deponijskega plina, ki ga sedaj letno zajamejo 1,5 milijona kubičnih metrov, kar pomeni 800.000 kubičnih metrov metana. Trenutno metan zajemajo in ga še sežigajo, saj je projekt njegove uporabe v sistemu daljinskega ogrevanja še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ker je potrebno zgraditi štiri kilometre plinovoda od deponije do kotlarne.

Deponijski plin bi lahko pričeli uporabljati že prihodnje leto

Šimnic računa, da bi prihodnje leto deponijski plin na Jesenicah dejansko lahko začeli uporabljati. Za podobno investicijo bi se lahko odločila tudi druga mesta, a zanimanje zaenkrat raste relativno počasi. »Najprej je potrebno spremeniti mišljenje. Doslej so nam bile smeti vedno samo v breme, počasi pa se uveljavljajo kot bogastvo, kot neke vrste rudnik, ki pa ga nekatere občine nimajo, ker ga niso želele,« je spomnil.

Zaenkrat je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu. Zato so v Enosu s pomočjo znanja o tehničnih plinih kot eni prvi v svetu razvili mikro napravo za utekočinjanje zemeljskega plina, ki je primeren za prevoz in ga je mogoče uporabiti v črpalkah za avtomobile s plinskim pogonom.

Biometan ne povzroča dodatnega onesnaževanja

Prednost biometana je namreč predvsem ta, da ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Zato se zlasti velika mesta odločajo za uvedbo potniškega prometa in komunalnih tovornjakov na zemeljski plin. V Sloveniji so prvi interes pokazali v Ljubljani, kjer že kupujejo prvih 20 avtobusov na plinski pogon, katerega uporaba je še enkrat cenejša od bencina, medtem ko je avto s kombiniranim rezervoarjem le za okrog 1.000 evrov dražji od običajnega bencinskega.

V Sloveniji je proces uvajanja tega novega čistega vira počasen in le nekaj tovrstnih avtomobilov se vozi po slovenskih cestah, medtem ko jih je v Italiji že milijon, veliko pa jih je tudi drugod po Evropi. »Predvsem mora določene stvari narediti vlada. Treba bo spremeniti in vzpodbuditi postavitev prvih javnih črpalnih mest. Sama postavitev polnilnice plina ima namreč negativne ekonomske učinke, če ni avtomobilov, avtomobilov pa ni, ker ni polnilnic,« je začarani krog opisal Šimnic.




V prihodnje v EU varnejši električni in elektronski izdelki

Evropski poslanci so minuli teden podprli posodobitev direktive o omejevanju nevarnih snovi. S tem so dosegli, da bo prepoved uporabe nevarnih snovi veljala za praktično vse elektronske in električne naprave, torej ne le za telefone, hladilnike, televizorje in podobno kot zdaj, temveč tudi za elektronske igrače ali laboratorijsko opremo.

»Sprejeta dopolnjena pravila bodo pripomogla k večji varnosti elektronskih naprav in k zmanjšanju izpustov nevarnih snovi v okolje,« je odločitev Evropskega parlamenta za posodobitev direktive komentirala poslanka in poročevalka o zakonodajnem predlogu Jill Evans.

V Evropskem parlamentu so v sporočilu za javnost še dodali, da so odpadni električni in elektronski aparati tista vrsta odpadkov, ki je v Evropi v največjem porastu. Opozorili so, da lahko nevarne snovi v njih predstavljajo tveganje za zdravje in okolje, še posebej če končajo v sežigalnicah ali pa jih države v razvoju predelajo neustrezno.

Mnogi menijo, da zakonodaja še ni dovolj stroga

Po besedah Evansove si mnogi želijo, da bi bila zakonodaja na tem področju še bolj stroga. Direktiva namreč pri uporabi nevarnih snovi še vedno dopušča nekatere izjeme - fotovoltaične sončne celice, industrijske stroje in vojaško opremo. Prav tako ne narekuje prenehanja uporabe določenih strupenih snovi, za katere ni ustreznega, varnejšega nadomestka.

Se je pa Evropska komisija zavezala, da bo v treh letih po začetku veljavnosti zakonodaje izvedla ustrezno revizijo seznama prepovedanih snovi, ki bo zajela tudi nanomateriale. Na »črnem seznamu« je namreč trenutno le šest nevarnih snovi, med drugimi svinec, kadmij in živo srebro.

Posodobitev zakonodaje je posledica dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom, ki pa se še nista dogovorila o ločenem zakonodajnem predlogu za posodobitev pravil o odpadni električni in elektronski opremi.




Žbogar ob podpisu sporazuma o Acerju opozoril na pomen energetike

Zunanji minister Samuel Žbogar in izvršni direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) Albert Pototschnig sta v petek v Ljubljani podpisala sporazum o sedežu Acerja. Žbogar je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija dobila sedež agencije, ki deluje na področju, ki bo v prihodnosti zelo pomembno.

»Mislim, da smo lahko vsi skupaj zelo ponosni, da bo Slovenija prihodnje leto kot ena prvih držav zadnje širitve gostila agencijo na svojih tleh, in to ravno s področja energije, regulacije energije, trga energije, ki bo še kako odločilen pri krepitvi konkurenčnosti Evrope,« je dejal minister in dodal, da je to področje področje prihodnosti.

S podpisom sporazuma je bila zadovoljna tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. »S tem ko smo v Sloveniji dobili tako pomembno agencijo s področja energetike, se je Slovenija uvrstila na energetski zemljevid EU,« je dejala in dodala, da bo imelo to področje zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega in evropskega gospodarstva.

Radićeva je ob tem opozorila, da se na področju energetike dogajajo pomembne spremembe. »Večkrat rečem, energetika je na prelomni točki,« je dejala. Področje energetike se bo v prihodnosti liberaliziralo in »tovrstne agencije bodo odigrale pomembno vlogo pri uveljavljanju vseh pravil delovanja in reguliranja dejavnosti energetike v prihodnje«, je dodala.

Pototschnig pa je dejal, da predstavlja sporazum odločilen korak, ki bo agenciji omogočil, da postane operativna in da začne prihodnje leto delovati. Pri podpisu sporazuma je bil prisoten tudi Heinz Hilbrecht iz generalnega direktorata Evropske komisije za energijo, ki je poudaril, da je Acer »ključno orodje za oblikovanje notranjega energetskega trga«.

Acer bo pričel z delovanjem februarja 2011

Acer je prva evropska agencija s sedežem v Sloveniji, ki je bila tudi ena od prioritet v času slovenskega predsedovanja EU. Kot je v petek napovedal Žbogar, bo z delom začela februarja, uradno odprtje agencije pa bo 3. marca prihodnje leto. Slovenija bo prvi dve leti na svoje stroške gostila agencijo, za kar bo na leto namenila 300.000 evrov, je dodala Radićeva.

Sporazum o sedežu Acerja predstavlja pravno podlago za delovanje agencije v Ljubljani in med drugim ureja vprašanja sedeža agencije, privilegijev in imunitet agencije ter drugih pravic in obveznosti Slovenije in agencije. Ta bo odgovorna za uresničevanje evropske zakonodaje s ciljem liberalizacije energetskega trga, ki začne veljati marca 2011. Pod določenimi pogoji bo lahko sprejemala tudi zavezujoče odločitve.




Kopač: Teš za šesti blok predvidel 200.000 ton indonezijskega premoga letno

Generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač, ki je ob napovedi HSE o novi študiji o zalogah premoga v Premogovniku Velenje dejal, da bi bilo s Tešem 6 nesmiselno nadaljevati, če zalog ni dovolj, je pojasnil, da je Teš v razpisu za ta projekt do leta 2030 predvidel kurjenje do 200.000 ton indonezijskega premoga letno.

Premogovnik Velenje je prodobil potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin s strani komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, po katerem so zaloge premoga konec leta 2008 tam znašale 131,6 milijona ton.

Ob tem je zatrdil, da komisijo večinoma sestavljajo njegovi sodelavci na direktoratu in da ocene komisije glede količine zalog premoga v velenjskem premogovniku ni nikoli postavljal pod vprašaj.

Zavrnil je tudi trditve sindikata Premogovnika Velenje, da je iz ocene komisije razvidno, da je v Velenju zalog premoga za potrebe šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) dovolj do konca njegovega obratovanja, saj bo ta v svoji življenjski dobi potreboval okrog 92 milijonov ton premoga.

Kurjenje indonezijskega premoga zaradi neustreznosti dela zalog velenjskega premoga

»Moj pomislek se nanaša na kurilno vrednost teh zalog, za ugotavljanje česar pa ta komisija ni pristojna in tega niti ni ugotavljala,« je poudaril. Podatki o kurilnosti, s katerimi razpolaga le Premogovnik Velenje, so po njegovih besedah pomembni zato, ker se vanje zajema ves premog s kurilnostjo 8,4 GJ/kg, »kar je bil ustrezen premog za bloke 1-3 v letu 1960, ko so zaloge začeli ocenjevati«.

Po njegovih pojasnilih je v pogodbi z Alstomom za Teš 6 določeno, da je mogoče uporabljati zgolj velenjski premog s kurilnostjo nad 9,5 GJ/kg. »Podatkov o tem, koliko je v Velenju takšnega premoga, pa nimata niti HSE niti ministrstvo. Zato so podatki o razpoložljivih količinah nepopolni in lahko zavajajoči,« je dodal.

Opozoril je, da je Teš v razpisni dokumentaciji za Teš 6 zaradi neustreznosti dela zalog velenjskega premogovnika do leta 2030 predvidel kurjenje do 200.000 ton indonezijskega premoga letno. Po letu 2030 naj bi se uvoz premoga še povečal.

Kljub tem podatkom v razpisni dokumentaciji pa je Teš po Kopačevih besedah vladi letos zagotavljal, da uporaba uvoženega premoga sploh ni predvidena. »Na direktoratu za energijo imamo zato dovolj razlogov, da smemo in moramo vprašati, s kakšnimi zalogami premoga Premogovnik Velenje dejansko razpolaga,« je poudaril. HSE je sicer že napovedal, da bo naročil novo študijo o zalogah premoga v Velenju.

Priporoči članek prijatelju