Mrak: »Ni pričakovati nastanka novega evra«

Mrak za Dnevnikov objektiv: Sprejeti proračun kaže, da smo leto 2010 popolnoma izgubili

Sprejeti proračun za prihodnje leto kaže, da smo leto 2010 v javnofinančnem smislu popolnoma izgubili, je v pogovoru za Dnevnikov objektiv dejal ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak. Opozoril je še, da je proračun bistveno manj ambiciozen kot vladni program stabilnosti, kljub temu pa ima po njegovem tudi pozitivne elemente.

Da je bilo letošnje leto izgubljeno, po Mrakovih besedah dokazuje dejstvo, da je vlada v programu stabilnosti, ki ga je Evropski komisiji predložila januarja, zadrževanje proračunskega primanjkljaja na ravni okoli petih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v proračunu za leto 2010 utemeljevala s tem, da bo letošnje leto izkoristila za pripravo in sprejetje ključnih reform, ki naj bi začele polno delovati leta 2011.

V tem kontekstu je vlada v programu stabilnosti po njegovih navedbah za prihodnje leto predvidela močno znižanje primanjkljaja - s 5,1 na 3,8 odstotka BDP oz. za 1,3 odstotne točke, medtem ko proračun za leto 2011 predvideva, da bo javnofinančni primanjkljaj znašal 4,5 odstotka BDP.

»Dejansko sprejeti proračun za leto 2011 je žal bistveno manj ambiciozen /.../ in to kljub približno enakim makroekonomskim projekcijam za leto 2011, kot so veljale za pripravo programa stabilnosti,« je opozoril ekonomist.

Kljub temu v proračunu vidi tudi nekaj pomembnih pozitivnih elementov, pri tem pa je omenil dva - da ne predvideva povečanja davkov ter da temelji na zamrznitvi plač javnih uslužbencev in z njimi povezanih transferjev.

Na vprašanje, ali vlada Boruta Pahorja sprejema smiselne ukrepe za izhod iz krize, je odgovoril, da so v osnovi primerni, vendar pa bi si v njihovi strukturi želel večji delež ukrepov, ki bi bili usmerjeni k povečevanju produktivnosti. Zmotila ga je še počasnost pri operacionalizaciji sprejetih ukrepov.

»Resnično je škoda, da ta vlada, v kateri je sicer kar nekaj posameznikov s solidnim znanjem ekonomije, ni zmogla moči, da bi najprej oblikovala in nato izvajala konsistentno ekonomsko politiko,« je tudi dejal Mrak.

Ob tem je spomnil, da se je ob formiranju vlade zdelo, da bo funkcijo nekakšnega glavnega ekonomista opravljal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, da pa mu premier nato te vloge ni bil pripravljen prepustiti. »To so takoj začutili drugi gospodarski ministri in odprta je bila pot za vzpostavljanje več in pogosto slabo koordiniranih linij odločanja,« je dodal.

Nesprejemljivo pogovarjanje o NLB-ju preko medijev

Dokaz za to, da vlada nima enotne gospodarske linije, je po njegovem dogajanje v zvezi z Novo ljubljansko banko (NLB). V tej luči je spomnil na imenovanje prve in nato druge uprave, na »zvijanje rok« ob imenovanju nadzornega sveta banke, na odstopanje prve nadzornice ter na zdajšnje resne težave NLB s kapitalsko ustreznostjo.

Država bi morala glede težav NLB s kapitalsko ustreznostjo odreagirati hitro, je poudaril, saj je po njegovem mnenju nesprejemljivo, »da lastnik toliko časa mečka z odločitvijo o tem, kakšna bo strategija banke«. Prav tako je obsodil pogovarjanje države in nadzornikov NLB o teh zadevah preko medijev ter guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki »kot nadzornik bančnega sektorja javno opozarja lastnika na čudaštvo pri upravljanju s svojo lastnino«.

Mrak sicer osebno ne vidi prepričljivih argumentov za to, da bi NLB ostala v državni lasti. Takšnega mnenja je zaradi slabih izkušenj Slovenije pri upravljanju z državno lastnino in zaradi zaostrenega javnofinančnega položaja države, »ki bo izrazito omejeval njeno finančno sposobnost za sledenje kapitalskim zahtevam banke«.

Davek na nepremičnine dobra odločitev

Ekonomist je za Dnevnikov objektiv spregovoril tudi o davku na nepremičnine, pri čemer je dejal, da uvedbo tega davka zelo podpira in da mu je žal, da do njegove uvedbe ne bo prišlo že prihodnje leto, kot je bilo predvideno. »To bi bilo dobro ne le z ozko fiskalnega stališča, saj se prihodki od njega ocenjujejo na približno en odstotek BDP, temveč tudi zaradi tega, ker obstaja realna bojazen, da bo zaradi bližajočih se volitev njegova uvedba ponovno odložena,« je utemeljil.

Ni pričakovati nastanka novega evra

Glede krize v Grčiji in na Irskem pa je opozoril, da oba primera kažeta na nujnost spremembe v upravljanju območja evra. V tem kontekstu je spregovoril o dveh vrstah sprememb - popolnoma neodvisnih fiskalnih in razvojnih politik držav članic območja evra ne bo več, bistvene novosti pa se obetajo tudi na področju načina sprejemanja odločitev o uvajanju postopkov proti posameznim državam v Svetu ministrov.

Te spremembe bodo po njegovi oceni vplivale tudi na Slovenijo. »V kolikor sami ne bomo oblikovali in izvajali politik, ki bi zagotavljale dolgoročno stabilne javne finance države in primeren nivo mednarodne konkurenčnosti države, bomo pač to morali početi pod nekakšnim zunanjim nadzorom,« je pojasnil.

Kljub težavam območja evra pa ne verjame, da bi bilo zdaj mogoče pričakovati nastanek novega evra. To bi se po Mrakovem mnenju lahko zgodilo le, če bi prišlo do nepripravljenosti držav članic območja evra za celovito reformo upravljanja območja evra oz. v situaciji, ko bi najmočnejša država območja evra sama ali v sodelovanju z drugimi ocenila, da vzpostavitev kvalitetne in dolgoročno stabilne institucionalne strukture za upravljanje območja evra ni mogoča.

Križanič: NLB-ju ob strani stojita oba največja lastnika

Potem ko je skupščina Nove Ljubljanske banke (NLB) v četrtek potrdila 250 milijonov evrov dokapitalizacijo banke, je minister za finance Franc Križanič ob robu današnje klavzure SD ocenil, da banka »ostaja trdna, oba največja lastnika ji stojita ob strani«.

»Skupščina NLB je potrdila 250 milijonov evrov dokapitalizacije, nadzorni svet banke je na predlog uprave sprejel strategijo banke, ki je varčevalno naravnava, tako da bo tudi dokapitalizacija sorazmerno nizka,« je dejal minister.

Križanič pričakuje še, da bo banka po poplačilu tudi nekaterih sedaj realiziranih prodaj in potem odprodaj zaseženih delnic pridobila tudi ustrezne vire za hitrejšo rast v prihodnje.

Delničarji NLB so na skupščini podprli predlog agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, da lahko uprava izvede dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov z namenom krepitve kapitalske trdnosti in zagotavljanja višjega regulatornega kapitala.

Predloga ni podprla druga največja lastnica NLB, belgijska skupina KBC, ki je na skupščini vložila nasprotni predlog, po katerem bi NLB dokapitalizirali z 250 milijoni evrov - 200 milijonov evrov z denarnim vložki, 50 milijonov evrov pa v obliki hibridnih instrumentov - prav z namenom izvajanja strategije banke.

Kot so še takrat za STA sporočili iz tiskovne službe KBC v Bruslju, so razočarani, ker se sprejeti predlog ne nanaša na strategijo banke za obdobje do leta 2015, ki jo trenutno izvaja uprava. »Brez jasne reference na dogovorjeno strategijo je za KBC težje ugotoviti, ali bo dokapitalizacija prinesla ustrezno vrednost,« so izjavili v KBC.

Pahor v Tripoliju z al Mahmudijem o sodelovanju

Premier Borut Pahor bo že v nedeljo odpotoval v Libijo, kjer se bo v ponedeljek in torek udeležil vrha med Afriko in EU. Drevi se bo sestal z libijskim predsednikom vlade Al Bagdadijem al Mahmudijem, s katerim bosta govorila predvsem o bilateralnih odnosih med državama, Pahor pa bo v pogovorih izpostavil gospodarsko sodelovanje.

Kot so v nedeljo sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo premier Pahor v pogovorih z al Mahmudijem izpostavil gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Libijo ter gospodarske priložnosti, ki jih imajo slovenska podjetja v Libiji in libijske investicije v Sloveniji.

Pričakovati je, da bo po srečanju z al Mahmudijem znano več o zanimanju Libijcev za investiranje v Športni park Stožice. Pahor je namreč v petek na novinarski konferenci povedal, da je libijska investicijska družba pripravljena v Športni park Stožice vložiti 30 milijonov evrov.

Pahor se bo sicer v ponedeljek in torek v Tripoliju udeležil tretjega vrha EU-Afrika, katerega tema so vlaganja, gospodarska rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Ob robu zasedanja se bo Pahor sestal tudi z vodjo države Moamerjem Gadafijem.

Predsedniki držav in vlad bodo na vrhu razpravo strukturirali okrog tematskih področij mir in varnost, okoljske spremembe, regionalna integracija in razvoj zasebnega sektorja, infrastruktura in energetika, kmetijstvo in varnost prehrane ter migracije, so sporočili iz Pahorjevega kabineta.

Vrh v Libiji bo tudi priložnost za potrditev skupne strategije, sprejete na drugem vrhu v Lizboni decembra 2007, ki predstavlja okvir strateškega partnerstva med Afriko in EU. Za nadaljnje uresničevanje skupne strategije bo sprejet akcijski načrt za obdobje 2011-2013, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Odnosi med EU in Afriko so v zadnjih letih deležni nove dinamike, tretji vrh pa predstavlja pomemben politični signal o okrepljenem sodelovanju med celinama kot enakovrednima partnerjema. V tem smislu je posebnega pomena udeležba velike večine predsednikov držav ali vlad tako afriških držav, kakor tudi držav članic EU.