Družinski proračun žene ekonomijo. Tokrat bomo pogledali implikacije kitajskega družinskega proračuna na največja svetovna potrošniška podjetja. Ta se zavedajo, da bodo morala iskati rast na trgih, kjer bo družinski proračun pozitivno vplival na njihove prihodke.
Visoka industrializacija kitajske ekonomije je prinesla velike spremembe kitajskemu prebivalstvu. Rastejo družinski prihodki, izboljšuje se kakovost življenja, napreduje tudi izobrazba, mobilnost ljudi se veča itd. Podobne spremembe so se zgodile v petdesetih na Japonskem, pa v Južni Koreji in Tajvanu v osemdesetih. Tako tudi Kitajci postajajo vedno bogatejši, spremembe pa se dogajajo izredno hitro. Rast družinskih prihodkov predstavlja velike spremembe, na te pa morajo biti pripravljeni tudi vlagatelji.
Na grafikonu vidimo enormne spremembe v povprečnem kitajskem proračunu. Ljudje porabljajo vedno manj denarja za osnovne potrošne dobrine, od leta 2000 do 2020 se bodo sredstva za prehrano zmanjšala za več kot polovico. Vedno več denarja bo ostajalo na tekočem računu, porabili ga bodo za nenujne potrošne dobrine. Na te spremembe so že pripravljena največja svetovna podjetja. Stavijo predvsem na tri nove segmente: visoka rast prodaje tako imenovanih diskrecijskih potrošnih dobrin, vedno bolj zahtevni potrošniki, ki bodo želeli večjo kakovost proizvodov, ter pojav novih kupcev – upokojencev. Število starejših bo leta 2020 za pet odstotnih točk ali 120 milijonov ljudi večje, kot je danes. Ti pa bodo imeli, vsaj tako kažejo današnje ankete, precej večjo tendenco po trošenju svojih prihrankov, kot jih imajo današnji seniorji. V jeseni svojega življenja bodo želeli potovati, jesti dobro hrano, nositi dobra oblačila, uživati.
Brez dvoma se na Kitajskem dogajajo korenite spremembe potrošniške družbe. Nekateri trendi so že jasno oblikovani, nekateri so ravno v fazi postavljanja temeljev. Na to zgodbo že računajo največja svetovna podjetja, to bi morali storiti tudi slovenski varčevalci.
David Zorman, upravitelj, KD Skladi, upravlja podsklad KD Vitalnost.
