Redke kovine - politično orožje v rokah Kitajske

Redke kovine - politično orožje v rokah Kitajske

Kitajska vlada se je odločila okrepiti nadzor nad proizvodnjo redkih rudnin, s čimer še zaostruje spor s trgovinskimi partnericami, med katerimi so ZDA, Japonska in države EU. Peking je namreč podjetjem, ki se ukvarjajo s pridobivanjem redkih rudnin, postavil minimalno mejo proizvodnje.

Po navedbah kitajskega časnika China Daily bi lahko nova zakonodaja pomenila zaprtje okoli 20 odstotkov proizvodnih zmogljivosti države.

Peking je rudnikom predpisal minimalno proizvodnjo 20.000 ton na leto, medtem ko mora letna proizvodnja talilnic doseči vsaj 5000 ton letno. Po poročanju časnika do ena tretjina od 23 kitajskih rudnikov in okoli polovica od 99 talilnic trenutno teh minimumov ne dosega.

Zakonodaja naj bi vodila do konsolidacije trga

Zakonodaja naj bi s tem tudi vodila do konsolidacije sektorja in povezovanje manjših akterjev v nekaj večjih podjetij, ki bi jih Peking lažje nadzoroval. Vlada se sklicuje na varovanje naravnih virov in okolja ter spodbujanje prestrukturiranja industrije.

Kitajska želi z omejevanjem izvoza in proizvodnje teh rudnin omejiti beg dobičkov iz države. Upa namreč, da bo omejevanje izvoza tuja podjetja spodbudilo k selitvi proizvodnje na Kitajsko, s čimer bi domačim partnerjem tudi razkrila svojo tehnologijo.

Številni spori zaradi kršenja pravil proste trgovine

ZDA, EU in Japonska so zaradi početja Pekinga marca sprožile spor pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) zaradi domnevnega kitajskega kršenja pravil proste trgovine. Kitajski uradniki se branijo z argumentom, da je omejevanje nujno zaradi zaščite naravnih virov.

Kaj so redke kovine?

Med redke kovine štejemo 17 kemijskih elementov periodnega sistema, ki so ključni pri proizvodnji nizko emisijskih proizvodov, kot so hibridni avtomobili, turbine za veternice in tehnološki izdelki.

V zemeljski skorji redke kovine niso zastopane v tako majhnih količinah, kot bi to lahko sklepali iz njihovega imena, saj je količina večine elementov celo večja kot količina bakra. Tudi količinsko najmanj zastopanih elementov, kot sta lutecij in tulij, je 200-krat več kot je zlata. Omenjeni elementi so bili poimenovani redke kovine zaradi izredno zahtevnega načina pridobivanja. Glavni problem predstavlja nizka koncentracija omenjenih elementov v zemlji, kar močno viša stroške pridobivanja (izkopa). Prav tako ima pridobivanje in predelava redkih kovin veliko negativnih vplivov na okolje, predvsem v obliki izločanja strupenih plinov, kot sta flor in žveplov dioksid, ter izpuščanja odpadnih voda s težkimi karcinogenimi kovinami.

Imajo pa redke kovine izreden strateški pomen, predvsem zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti. Uporabljajo se pri izdelavi številnih visokotehnoloških proizvodov v avtomobilski, vojaški, farmacevtski industriji, pomembne so v proizvodnji sončnih celic, vetrnih turbin ter številnih elektronskih naprav (od mobilnih telefonov, računalnikov, televizijskih sprejemnikov do polprevodnikov).

Kitajska predstavlja 97% svetovne proizvodnje redkih kovin

Trenutno je največji svetovni proizvajalec redkih kovin Kitajska. Predstavlja okoli 97 % celotne svetovne proizvodnje, kar jo postavlja v privilegiran položaj v zvezi s kontrolo ponudbe in posledično tudi pri določanju cen elementov.

Sicer se na Kitajskem nahaja 55 % vseh globalnih rezerv redkih kovin, 9 % v ZDA in 14 % v Rusiji, vendar pa sta slednji ustavili proizvodnjo, saj nista bili konkurenčni kitajskim proizvajalcem zaradi poceni delovne sile ter nizkih ekoloških standardov.

Omenjeni kitajski ukrepi so povzročili izrazito rast cen redkih kovin, povzročili so nemalo skrbi svetovnim proizvajalcem ter državam, katerih gospodarstvo je močno odvisno od visokotehnoloških izdelkov (EU, ZDA, Japonska). Začela so se pojavljati namigovanja, da kitajske oblasti nameravajo izvoz redkih kovin uporabljati tudi kot orodje za doseganje političnih ciljev, saj trenutno preostali svet nima operativnih rudnikov redkih kovin, ki bi lahko na kratek rok v zadovoljivi meri zapolnili zmanjšani kitajski izvoz.

Priporoči članek prijatelju