Spremljanje razvoja in reševanja evropske dolžniške krize me dostikrat spominja na znamenito knjigo Samuela Becketta Čakajoč na Godota, v katerem glavna lika pod posušenim drevesom pričakujeta Godota. Trdno sta prepričana, da bo prišel, a ga od nikoder ni.
Tako nekako trg pričakuje odrešitev v smislu uradnega dogovora (ECB, EU, IMF). A načeloma, v nasprotju z dogajanjem v prej omenjeni knjigi, finančni svet vseeno misli, da se korak za korakom bližamo sprejemljivi rešitvi.
Zadnja dva tedna sta bila v znamenju zanimivega dogajanja na »uradni« strani. V Mehiki je zasedal vrh G20, ki se je znova zavzel za nujnost rešitve evropske dolžniške krize. Kasneje je bilo razpoloženje pred EU vrhom zelo negativno. Prav tako so bila tudi pričakovanja o samem dogovoru zelo majhna. A so politični veljaki po dolgem času presenetili z zelo spodbudnim dogovorom.
Spomnimo se, da se je pri reševanju grškega vprašanja tako imenovana trojka (ECB, IMF in EU) odzvala s posojilom, vendar so za svoje posojilo izborili boljši status v primeru bankrota. Tako so dotedanji lastniki grških obveznic dobili čez noč slabšo obveznico, kot so jo kupili. To je tako, kot bi nam nekdo zamenjal petstoevrski bankovec za petstotolarskega. Omenjeno je še dodatno omajalo zaupanje v obveznice držav z večjimi težavami.
Tokrat so se voditelji dogovorili, da v primeru Španije to ne bo tako. Posojilo stalnega evropskega sklada EFSF/ESM bo enakovredno obstoječim obveznicam. Torej bo evropski sklad primeru nezmožnosti odplačila Španije delil isto usodo s privatnimi investitorji. Temu lahko resnično rečemo korak v pravo smer in trg je to seveda nagradil.
Finančna javnost je svoje zanimanje nato takoj usmerila v Evropsko centralno banko in pričakovano znižanje obrestne mere. Predsednik Draghi je znižal ključno obrestno mero na najnižjo vrednost v zgodovini, in sicer 0,75 odstotka letno. Še bolj pa je zanimivo, da je znižal tudi obrestno mero za banke, ki vežejo denar pri ECB na 0 odstotkov. A je razočaral investicijsko javnost s ponovitvijo svojih besed, da ECB ne bo nikoli kupovala obveznic direktno od držav članic oziroma postavila zgornjo mejo na ceno obrestne mere.
Temu je seveda spet sledil odziv na trgu.
Tako smo nov cikel uradnih odgovorov zaključili tam, kjer smo ga začeli: pod posušenim drevesom v idilični gorski vasici, in spet sanjamo o močnejši vrvi za evro ali pa o septembru, ker naj bi takrat do dogovora po novem zagotovo prišlo.
