Finančni ministri držav v območju evra bodo v torek razpravljali o fiskalnih težavah Irske, Portugalske in Grčije, ki najbolj ogrožajo stabilnost območja evra. V Bruslju sicer še vedno poudarjajo, da Irska ni zaprosila za pomoč, in zanikajo skorajšnjo sprožitev mehanizma za stabilnost evra, češ da je irski dolg do poletja prihodnje leto pokrit.
»Seveda obstaja zaskrbljenost zaradi stabilnosti območja evra kot celote, a govoriti o pritiskih bi bilo pretirano,« so v Evropski komisiji v ponedeljek komentirali navedbe, da je Irska pod pritiski, naj območje evra zaprosi za pomoč.
Viri pri Evropski uniji so tako v ponedeljek zanikali, da bodo finančni ministri držav v območju evra v torek govorili o sprožitvi mehanizma za stabilnost evra, in pojasnili, da od Irske, Portugalske in Grčije pričakujejo poročila o izvajanju njihovih programov za omejitev javnofinančnega primanjkljaja.
Nekateri diplomatski viri so ugibanja o skorajšnji sprožitvi mehanizma za pomoč Irski zavrnili z besedami, da »nihče na svetu ne bo dal denarja nekomu, ki zanj sploh ni prosil«.
Evropska unija je sicer maja vzpostavila sistem pomoči državam v območju evra, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija. Ta vključuje 50 milijard evrov pomoči v okviru proračuna unije in medvladni mehanizem, ki predvideva 440 milijard evrov poroštev v treh letih.
Poleg tega je Mednarodni denarni sklad (IMF) v okviru tega mehanizma pripravljen prispevati do 250 milijard evrov, kar skupaj znese 740 milijard evrov potencialne pomoči.
V Evropski komisiji so v ponedeljek poudarili, da so v stalnem stiku z Irsko, a da to ni »nič novega«. V povezavi s Portugalsko in Grčijo so povedali podobno.
V komisiji so ob tem še poudarili, da ni nikakršnega dvoma, da države članice, sploh tiste, ki so pod največjimi fiskalnimi pritiski, delajo vse, kar je potrebno, da bi uredile svoje javne finance.
Viri pri belgijskem predsedstvu so v odzivu na ugibanja o okrepljenih stikih Irske in Evropske unije ta minuli konec tedna, ki naj bi bili namenjeni dogovorom o sprožitvi mehanizma, v ponedeljek dejali, da »za zdaj niso imeli prav veliko stikov« s to državo in da od Irske pričakujejo samo to, da bo do leta 2014 primanjkljaj znižala pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Po zasedanju evroskupine bo v sredo še zasedanje vseh finančnih ministrov Evropske unije, ki pa po navedbah virov ne bodo govorili o Irski.
Prav tako finančni ministri v sredo po navedbah virov iz belgijskega predsedstva ne bodo podrobno govorili o vzpostavitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra, ki naj bi leta 2013 nasledil obstoječa mehanizma: mehanizem, ki v treh letih v sodelovanju z IMF predvideva 110 milijard evrov posojil v pomoč Grčiji, in omenjeni sistem za stabilnost evra.
Voditelji članic unije so se namreč konec oktobra dogovorili, da bo predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy do decembrskega vrha v posvetovanju z državami članicami preučil vzpostavitev tega mehanizma, za kar so potrebne omejene spremembe Lizbonske pogodbe.
Vendar pa je bilo dogovorjeno tudi, da bo pripravljalno delo opravila Evropska komisija, ki za zdaj ni predstavila še nobenega predloga. V belgijskem predsedstvu so v ponedeljek dejali, da za zdaj ne vedo, kaj bo napravila Evropska komisija, a da bo nekaj treba narediti v kratkem, saj bo decembrski vrh zelo kmalu.
V razpravi o sklepih oktobrskega vrha in nedavnega vrha skupine G20 v Seulu bodo ministri govorili tudi o evropskem finančnem davku, pri čemer sta še vedno na mizi dva predloga. Prvi je, da naj bi šlo za davek na finančne transakcije, drugi pa, da naj bi šlo za davek na finančne dejavnosti. Dogovora po navedbah virov za zdaj ni na vidiku.
Na dnevnem redu finančnih ministrov je v sredo tudi direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, pri čemer se Slovenija zavzema za čim bolj ambiciozen dogovor o izmenjavi informacij v izogib davčnim utajam. Viri pri belgijskem predsedstvu so sicer v ponedeljek povedali, da bodo ministri le pregledali stanje, dogovor pa naj bi bil sprejet decembra.
Poleg tega bodo ministri govorili še o ureditvi glede davka na dodano vrednost v finančnih storitvah, o poročilu Evropskega računskega sodišča o izvajanju proračuna za leto 2009, o financiranju boja proti podnebnim spremembam, o pokojninah ter o statistikah javnih financ.
Portugalski finančni minister opozoril na veliko nevarnost potrebe po pomoči EU
Portugalski finančni minister Fernando Teixeira dos Santos je v ponedeljkovem pogovoru za britanski časnik Financial Times opozoril na veliko nevarnost scenarija, da bo morala Portugalska zaprositi za pomoč v okviru mehanizma za stabilnost evra. Kot je dejal, leži problem v tem, da gre za težave celotnega območja skupne valute in ne zgolj Portugalske.
»Nevarnost je velika, ker se ne soočamo zgolj z nacionalno težavo oz. s težavami ene izmed članic evrskega območja. Gre za probleme Grčije, Portugalske in Irske in ne zgolj za portugalsko problematiko,« je pojasnil v pogovoru za britanski časnik.
»Finančni trgi na vsa ta gospodarstva gledajo kot na celoto, saj smo vse tri države del evrskega območja. Mogoče bi na vse skupaj drugače gledali, če ne bi bili v območju evra«, je zatrdil in dodal, da je celotna zgodba povezana »z območjem evra in s stabilnostjo evrskega območja, zato je možnost okužbe na več držav toliko bolj verjetna«.
Finančni trgi so minuli teden sprožili razprodajo irskih državnih obveznic, zaradi česar se je cena irskega zadolževanja povzpela na najvišjo raven od vstopa v območje evra.
Irska se namreč zaradi obsežnih stroškov za stabilizacijo finančnega sistema sooča z velikanskimi javnofinančnimi težavami, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi letos dosegel kar 32 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
K temu se je pridružil še strah vlagateljev, da namerava EU v okviru napovedanega stalnega kriznega mehanizma za območje evra del bremena za reševanje potencialnih dolžniških kriz težav prenesti na finančne trge. Iz tega razloga so morali finančni ministri Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije in Španije v petek v posebni izjavi trge pomiriti, da bo mehanizem začel v najboljšem primeru veljati šele v drugi polovici 2013 in ne bo veljal za sedanje posle.
Teixeira dos Santos je v ponedeljek zato povedal, da Irski sicer ne želi odčitavati lekcij, vendar pa pričakuje, da bodo v Dublinu sprejeli odločitev, ki bo dobra tako za Irsko kot za območje evra.
V Bruslju sicer še vedno poudarjajo, da Irska ni zaprosila za pomoč, in zanikajo skorajšnjo sprožitev mehanizma za stabilnost evra, češ da je irski dolg do poletja prihodnje leto pokrit.
V Evropski komisiji so poudarili, da so v stalnem stiku z Irsko, a da to ni »nič novega«. Podobno so povedali v povezavi s Portugalsko, ki velja za ranljivo državo predvsem zaradi šibke gospodarske konkurenčnosti in pričakovane dolgoletne šibke rasti.
EU je sicer maja vzpostavila sistem pomoči državam v območju evra, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija. Ta vključuje 50 milijard evrov pomoči v okviru proračuna unije in medvladni mehanizem, ki predvideva 440 milijard evrov poroštev v treh letih.
Poleg tega je Mednarodni denarni sklad v okviru tega mehanizma pripravljen prispevati do 250 milijard evrov, kar skupaj znese 740 milijard evrov potencialne pomoči.
Eurostat: Grčija lani s 15,4-odstotnim javnofinančnim primanjkljajem
Grčija je lani po popravljenih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 15,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 1,8 odstotne točke več kot se je glasila prva ocena. Celotno območje evra je sicer zabeležilo primanjkljaj v višini 6,3 odstotka BDP, Slovenija pa 5,8-odstotnega.
Grško finančno ministrstvo je po objavi Eurostata sporočilo, da tej južnoevropski članici evrskega območja ne bo uspelo znižati primanjkljaj na 8,1 odstotka BDP, kot piše v sporazumu z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom (IMF).
Vendar pa so v Atenah istočasno poudarili, da bo glede na revizijo podatkov letošnje znižanje primanjkljaja s šestimi odstotnimi točkami večje od tistega, predvidenega v določilih sporazuma (5,5 odstotne točke). Grčija je obenem prav tako še naprej zavezana ciljem za prihodnja leta. V okvire pakta o stabilnosti in rasti oz. pod tri odstotke BDP naj bi ga tako spravila do leta 2014.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Amadeu Altafaj Tardio je sicer v ponedeljek pripomnil, da so grški podatki za letošnje leto prvič v petih oz. šestih letih verodostojni. Prav zaradi neverodostojnosti grških podatkov je Eurostat dobil revizijske pristojnosti pri ugotavljanju resničnosti javnofinančnih podatkov in jih izkoristil.
Potem ko je grška dolžniška kriza ogrozila stabilnost skupne evropske valute, so se države v območju evra v sodelovanju z IMF po mukotrpnih in močno polemičnih pogajanjih letos spomladi vendarle uspele dogovoriti o vzpostavitvi mehanizma v pomoč Grčiji. Ta predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih; od tega so države v območju evra pripravljene prispevati do 80 milijard evrov.
Pomoč Grčiji je pogojena z izvedbo ostrih in korenitih varčevalnih in reformnih ukrepov. Kljub glasnim in celo nasilnim protestom javnosti Grčiji na tej poti zaenkrat uspeva, čeprav je zaenkrat bolj uspešna pri krčenju porabe kot pri zagotavljanju večjega obsega davčnih prihodkov in boju proti davčnim utajam, dosedanje rak rane grške fiskalne politike.
