Ena najpomembnejših nalog nove vlade, ki se zaveda, da je položaj v državi zelo resen, bo ustvariti konkurenčno poslovno okolje, je v pogovoru povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Meni, da brez tujih investicij ne bo šlo. Želi si tudi, da bi politika stopila skupaj in izvedla, kar je treba izvesti.
Po volitvah je vaši stranki kazalo, da bo šla v opozicijo, nato pa so se stvari obrnile tako, da je šla v vlado. Verjetno tega niste pričakovali?
Rezultati volitev so res kazali tako, da bo stranka v opoziciji. Tudi sam se bil do zadnjega prepričan, da se bo to zgodilo, potem pa se je zadeva obrnila drugače. Zgodilo se je tako, da je bilo treba nastaviti hrbet in prevzeti odgovornost.
Kako ocenjujete vlado, ki je bila sestavljena? Sami menda niste bili najbolj zadovoljni s tem, da je predsednik Liste Virant Gregor Virant ostal predsednik DZ, in ste si želeli, da bi bil minister, in da, če uporabim vaš izraz, tudi sam nastavi hrbet.
Ne vem, če lahko govorimo o nezadovoljstvu. Moje mnenje je bilo, da bi bilo dobro za delovanje koalicije, ki je sestavljena iz petih strank, da smo vsi predsedniki strank člani vlade. Predvsem zato, da smo skupaj, da se srečujemo na sejah in da smo na tekočem, kaj se dogaja. Predsednik stranke, ki ne sodeluje pri delu vlade, je namreč o celotnem dogajanju bistveno manj obveščen. To smo videli že v prejšnjem mandatu, ko predsednika ene izmed koalicijskih strank ni bilo v vladi.
Gregor Virant se je odločil drugače. Njegovo odločitev spoštujem, pomeni pa, da bomo morali tudi brez njega delati enako kakovostno, kot če bi bil v vladi.
Menite, da je vlada sicer dovolj notranje monolitna oziroma trdna, da bo prenesla vse pritiske, ki nedvomno bodo - kriza v državi je velika, treba bo sprejemati nepriljubljene ukrepe, na drugi strani sindikati že zaostrujejo retoriko in posredno napovedujejo proteste.
Mislim, da so takšne napovedi v trenutku, ko vlada na mizo ni dala praktično še nič, preuranjeni, morda tudi pregrobi. Prepričan sem, da moramo s socialnimi partnerji najprej vzpostaviti dober in vsebinski dialog. V vladi smo nanj pripravljeni, mora pa biti pripravljenost tudi na drugi strani. Verjamem in želim si, da bo temu tako ter da bodo argumenti prevladali nad argumentom moči oziroma argumentom ulice.
Moramo se zavedati, da je položaj v državi zelo resen. O tem dovolj zgovorno priča četrtkova odločitev vlade, da ne bo več dala denarja za zimsko univerzijado v Mariboru. To je bil po mojem mnenju dovolj dober signal, da misli vlada z zategovanjem pasu resno. Pri tem bomo najprej začeli pri sebi, potem pa še pri drugih.
Kar se tiče delovanja vlade, se verjetno spomnite, da sem za vlado v mandatu 2004-2008, ocenjeval, da deluje zelo dobro. Enako ocenjujem za to vlado, čeprav smo se sestali šele na dveh sejah.
Pričakujete, da bo dala opozicija vladi sto dni miru, kot je bilo to nekakšno nepisano pravilo do zdaj, razen takrat, ko se je vlada temu izrecno odpovedala?
Od opozicije ne pričakujem ničesar. Lepo bi bilo, če bi bil odnos konstruktiven, to pa je tudi vse. Želim si, da bi bil odnos konstruktiven predvsem pri tistih najtežjih zadevah, v katerih se bo zarezalo v marsikaj. Želim si, da bi tu pokazali enotnost in tako dali jasen signal ljudem, pa tudi tujini, da je to treba narediti in da smo pri tem enotni.
Razmere v svetu se spreminjajo, moč se z Zahoda seli na Vzhod. Zdi se, da je Evropa v zatonu, vse pomembnejšo vlogo igrajo hitro rastoče države. Menite, da Slovenija tem spremembam sledi dovolj hitro?
Človek bi na prvi mah dejal, da se spreminjamo, a smo pri tem prepočasni. Gospodarska diplomacija mora tu storiti več. Z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sva se dogovorila, da bo gospodarska diplomacija ostala na zunanjem ministrstvu, bomo pa oblikovali operativno telo, ki ga bom vodil sam in prek katerega bom dajal vsebinska navodila gospodarskim atašejem.
Poleg tega bom zahteval mesečna poročila o rezultatih dela atašejev. Pri tem ni pomembno, koliko sestankov opravi ataše. Zanima me, kakšen je izvoz v državo, ki jo ta gospodarski ataše spremlja, kakšen je trend in koliko tujih investicij je ta ataše pripeljal v Slovenijo.
Slovenski izvoz sicer raste, vendar je trend rasti bistveno nižji kot v nekaterih drugih evropskih državah. Tu še imamo rezerve.
Za slovenske izvoznike je najpomembnejši evropski trg, ki se sooča z velikimi težavami. Evropi se letos obeta nova recesija, kar bo dodatna težava za slovenska podjetja. Kako jim nameravate pomagati?
Ta vlada bo morala kljub zategovanju pasu najti sredstva za to, da naredi poslovno okolje v Sloveniji bolj konkurenčno. Izhajali bomo iz nabora ukrepov v koalicijski pogodbi - od dohodninske lestvice, socialne kapice, znižanja stopnje davka od dohodka pravnih oseb do davčnih pavšalov.
Drug vidik je vezan na odpravo birokratskih ovir, ki gospodarstvu predstavljajo strošek. Veliko vprašanj se odpira tudi glede insolvenčne zakonodaje. Tudi tu bomo poskusili narediti korak naprej, je pa res, da je velik del tega bremena tudi na pravosodju.
Slovenska podjetja imajo težave z veliko zadolženostjo in oteženim dostopom do svežega denarja. Podjetja so zato kritična do bank, ki po drugi strani opozarjajo, da je premalo dobrih projektov in zaupanja vrednih podjetij. Kako presekati ta gordijski vozel?
Resnica je najbrž nekje vmes. Ena težava je vezana na bančni sektor, saj so se banke odločile za zelo konservativno poslovanje. Druga težava je, da so podjetja v času gospodarske rasti s preveliko lahkoto najemala kredite.
Kaj narediti? Vsi vemo, da brez dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) prvega problema ne bo mogoče rešiti. Vlada se nagiba k stališču, da te dokapitalizacije v proračunu preprosto ni mogoče upravičiti.
V relativno kratkem času bo treba poiskati kapital in strateškega partnerja v tujini. Ali bo to pripravljen storiti KBC ali kdo drug, me niti ne zanima. Pomembno je, da zadržimo 25 odstotkov in eno delnico.
Strokovnjaki opozarjajo, da je umetnost najti pravo ravnotežje med varčevanjem in spodbujanjem rasti. Kako si vi predstavljate javnofinančno konsolidacijo na eni strani ter zagotavljanje rasti na drugi strani?
Čim manj je treba varčevati pri investicijah in sredstvih, ki omogočajo črpanje evropskega denarja. Instrumente, ki sodijo pod okrilje gospodarskega ministrstva, na primer razvojni centri, bo treba razvrstiti po učinkovitosti in se nato odločiti, katere bomo zadržali, katere pa morda skrčili. Trudili se bomo privabiti tudi tuje investicije.
Slovenija velja za državo, ki ni naklonjena tujim investicijam. Za kakšne investicije vidite priložnost v Sloveniji?
Moramo si priznati, da v Sloveniji - z nekaj svetlimi izjemami - v tem trenutku ni domačega kapitala, ki bi financiral resne projekte. Druge izbire ni, kot da se naslonimo na evropska sredstva in tuj kapital. Lahko povem, da interes po vlaganju v Slovenijo obstaja. O konkretnih primerih sicer ne morem govoriti.
Če že ne želite govoriti o konkretnih imenih, nam lahko zaupate, iz katerih držav prihaja zanimanje in za katera področja?
Od zelo daleč, z Daljnega vzhoda, pa tudi iz Evrope.
Veliko pozornosti je v javnosti deležen tudi mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (Acta). Ali bo vlada zamrznila proces njegove ratifikacije?
Vlada bo ratifikacijo zamrznila čim prej. Očitno je, da ta sporazum ni sporazum, ampak je predvsem velik nesporazum, in da ravnovesje med zaščito patentnega segmenta na eni strani in človekovih pravic na drugi strani ni pravo. Očitno tega ne ugotavljamo samo v Sloveniji, tudi mnoge druge evropske države se odločajo za podobne korake.
Če pogled za konec usmerimo v prihodnost - kje vidite Slovenijo in slovensko gospodarstvo čez štiri leta? Ko bomo ob koncu vašega mandata sedeli za to mizo, kaj bodo vaši ključni dosežki?
Jasnoviden nisem, vem pa, da bo poslovno okolje v Sloveniji bistveno bolj prijazno, če nam bo uspelo izpeljati zastavljene ukrepe. Želim si, da bi se standard v drugi polovici mandata začel izboljševati in da bi bila gospodarska rast na koncu mandata vendarle nekoliko višja. Koliko višja, ne upam napovedati. To ne bo odvisno le od mene, ampak vseh nas in naše pripravljenosti, da to naredimo.
