Države z evrom je v drugem četrtletju zaznamovala nekoliko pospešena gospodarska rast, do konca leta pa je tudi v Sloveniji pričakovati skromno gospodarsko rast v višini slabega odstotka. Ob tem ostaja nizka konkurenčnost ključna težava, je direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle povedal za STA.
Vprašanje konkurenčnosti ključnega pomena
Kot je Vasle pojasnil na današnjem strokovnem posvetu Združenja nabavnikov Slovenije na Otočcu, je trenutno ključno vprašanje, s katerim bi se morali v Sloveniji več ukvarjati, padec konkurenčne sposobnosti. Različni kratkoročni kazalci in nekatere ankete, narejene na globalni ravni, kažejo, da se je konkurenčni položaj Slovenije v zadnjih letih nekoliko oslabil, je opozoril.
Ker je Slovenija majhno in odprto gospodarstvo, ki je precej odvisno od dogajanja na svetovnem trgu in od količine tam plasiranih lastnih izdelkov, je vprašanje konkurenčnosti in izboljšanje te smernice za naslednje obdobje ključnega pomena, je dejal.
Po njegovih besedah trenutna gospodarska rast v mednarodnem okolju spodbuja tudi slovenski izvoz in z njim povezan del industrije. Medtem ko izvoz že kaže dobre rezultate, pa ekonomski dejavniki, ki so vezani na domače okolje, ostajajo razmeroma šibki.
Pogled naprej
Umar za letos še vedno pričakuje, da se bo v primerjavi z lani obseg slovenskih naložb zmanjšal, negativna bo tudi zasebna potrošnja, država pa bo preko svoje fiskalne politike h gospodarski rasti skromno prispevala, je napovedal Vasle.
Glede cen surovin je dejal, da so se letos že okrepile, omenjena smernica pa se bo v letu 2012 nadaljevala. »Če na globalni ravni pogledamo, kaj se dogaja z gospodarsko rastjo, potem lahko vidimo, da je ta trenutno precej višja v državah, ki šele dohitevajo razvitejše. Ocenjujemo, da je poleg tega, da bo gospodarska rast v razvijajočih se državah ostala močna tudi v naslednjih dveh letih, to ključni razlog, zakaj je v zadnjih mesecih že prišlo do pospešene rasti cen surovin,« je dejal.
Vasle še ocenjuje, da bodo cene surovin ostale na ravneh, ki so jih dosegle oz. da se bodo v naslednjem letu ali dveh zvišale, cene energentov in nafte pa naj bi tem gospodarskim gibanjem sledile. V uradu pričakujejo, je dodal, da prihodnje leto ne bodo bistveno odstopale od ravni, ki jo bodo dosegale ob koncu tekočega leta.
Večjih pritiskov na inflacijo ne bo
Trenutna razmeroma šibka gospodarska dejavnost se v Sloveniji in v vsem evrskem območju odraža tudi v inflaciji, glede na to, da v Sloveniji v prihodnjih letih ni pričakovati bistvenega popravka gospodarske rasti, pa to pomeni, da na inflacijo ne bo večjih dolgoročnih pritiskov, je nadaljeval.
Nihanja med posameznimi meseci bodo odvisna predvsem od sezonskih dejavnikov, Umar pa ocenjuje, da bodo inflacijska gibanja ostala v trenutnih okvirih in da se bodo v večini prihodnjega leta gibala nekje med dva in 2,5 odstotka, je še povedal Vasle.
