Dela na črno ni uspelo v celoti izkoreniniti nobeni še tako uspešni državi na svetu. Temu se je nemogoče popolnoma izogniti, lahko pa pojav omejimo in ga zmanjšamo v neke razumne okvire, je povedal namestnik generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje Zoran Kotolenko.
Kot pravi, je v Evropi problematika dela na črno bolj pereča, bolj ko gremo proti jugu Evrope. Dejstvo je, da imamo Slovenci nekaj balkanske mentalitete, ki je bolj nagnjena k izigravanju kot k spoštovanju zakonodaje. Po njegovem mnenju gre predvsem za proces spreminjanja miselnosti in višje standarde bomo dosegli morda takrat, ko se bodo ljudje enkrat prepričali, da zakoni pri nas res veljajo za vse enako.
Kako resna je v Sloveniji problematika dela na črno?
Obstajajo različne metode merjenja, zato so ocene lahko različne. Realno v Sloveniji obseg dela na črno predstavlja okoli 15 odstotkov bruto družbenega proizvoda. V javnosti se večkrat pojavljajo tudi višje ocene, odvisno od tega, kdo jih izreče in s kakšnim namenom. Večkrat slišimo tudi številko o desetih milijardah nepobranih davkov, kar pa je verjetno nekoliko pretirana ocena. Če bi v naslednjih letih z že omenjenih 15 odstotkov prišli na deset odstotkov sive ekonomije, bi to že pomenilo kar znaten učinek v proračunu.
Kje smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Države, kot sta Grčija ali Italija, imajo na tem področju zagotovo več težav, Avstrijci in Nemci izstopajo v pozitivnem smislu, popolnoma drugačna je tudi percepcija Skandinavcev. Tu smo bližje tistim ekonomijam, ki so bolj nagnjene k izigravanju kot pa spoštovanju zakonov. Tudi slovenskim obrtnikom pa na misel ne pride, da bi šli v Avstrijo delati na črno, ker je verjetnost, da jih ujamejo večja, kazni pa dosti višje. To smo pri nas lani želeli urediti z novim zakonom, a je bil na referendumu zavrnjen. Če bi na referendumu ljudem zastavili vprašanje, ali bi bili pripravljeni plačevati davke namesto tistih, ki tega ne počnejo, potem bi bili njihovi odgovori zagotovo precej drugačni.
Ali je referendumska kampanja vplivala na povečane zavedanja ljudi o tem, da delo na črno ne koristi skoraj nikomur?
Prej bi rekel, da je bila kampanja škodljiva za razumevanje tega pojava, saj se je osredotočila zgolj na neko umetno sproducirano vprašanje o medsosedski pomoči. V resnici je namreč predlog zakona prinašal čisto nove rešitve, uvedel bi novo inštitucijo carinske uprave, ki bi bistveno povečala nadzor, in uvedel dosti višje kazni. Vse skupaj bi zagotovo preventivno delovalo na to, da bi ljudje morda nekoliko spremenili odnos do tega pojava.
Kdo vse pa se danes pri nas ukvarja s preprečevanjem dela na črno?
Glavno vlogo pri odkrivanju zaposlovanja na črno ima inšpektorat za delo, vse ostale inštitucije, kot so Durs, policija in nekateri drugi inšpektorati, pa bdijo nad izvajanjem dela na črno. Na področju dela na črno je bilo v zadnjih letih veliko število usklajenih akcij, pri katerih je bila prisotna tudi policija. Samo v prvem polletju preteklega leta je bilo izrečenih za okoli 1,6 milijona kazni, kar je več kot v celotnem letu 2010. Zgolj inšpektorat za delo je v tem času opravil več kot 4000 inšpekcijskih nadzorov, pri čemer je bilo ugotovljenih za okoli 8,8 odstotka kršitev, izrekel pa je za okoli 800.000 evrov kazni. To je veliko kršitev, a glede na to, da je v Sloveniji okoli 170.000 gospodarskih subjektov, teh 4000 nadzorov predstavlja relativno majhen vzorec.
Je večje število kršitev povezanih predvsem z večjim nadzorom ali pa tudi s kriznimi razmerami?
Oboje. Po eni strani je med opravljenimi nadzori več kršiteljev, po drugi pa je bilo opravljenih več pregledov. Zagotovo pa je vse skupaj tudi posledica krize, zlasti ko gre za manjše kršitve, na primer neustrezne pogodbe in podobne stvari.
Siva ekonomija ni povezana zgolj s tem, kako visoki so davki, pač pa tudi z gospodarsko krizo. Ljudje iščejo cenejše storitve, tudi za ceno, da jih dobijo na črno, ker pač težko preživijo. Ob tem je tudi zakonodaja taka, da je legalno opravljanje posla precej birokratska zadeva, zato skušamo tudi zakonodajo mehčati in jo delati bolj pregledno in enostavno, da bi bilo čim manj papirjev za tiste, ki to počnejo legalno. Ob tem pa sta potrebna še promocija in kazni, vse to skupaj pa vpliva na obnašanje ljudi.
Slovenija ima trenutno okoli 113.000 brezposelnih, od katerih jih le 35.000 prejema denarno nadomestilo, še približno toliko jih prejema socialno pomoč, ostali pa so praktično brez prihodkov, zato so pomemben bazen za delo na črno.
Na katerih delovnih področjih je največ tovrstnih primerov?
Še vedno prevladujejo storitvene dejavnosti, kjer se storitve potrošnikom zaračunavajo neposredno. Gre zlasti za gostinstvo, veliko je bilo primerov iz gradbeništva, kjer pa smo s poostrenimi akcijami pojav nekoliko omejili. Na gradbišču namreč lažje opravimo nadzor, medtem ko je v dejavnostih, ki se dogajajo na zasebnih domovih, to precej bolj zahtevno, saj tja brez sodnega naloga državni nadzorniki nimajo vstopa.
Koliko pa je na tem področju tujih kršiteljev?
Tudi tukaj lahko zgolj ocenjujemo na podlagi nekih parametrov. Točnega podatka o tem nimamo, se nam pa tudi zdi nesmiselno poudarjati razliko med tujci, rezidenti Slovenije in slovenskimi državljani. Pred zakonom moramo biti tako ali tako vsi enaki. Ne bi mogel reči, da je kakšno bistveno odstopanje glede na strukturo prebivalstva. Ta percepcija, da so tujci večji problem kot slovenski državljani, ni prava in ni korektna.
Se po propadlem referendumu že pripravlja kakšen nov poskus urejanja tega področja ali je to zdaj na stranskem tiru?
Vsaj leto dni po referendumu na to področje ne smemo posegati, hkrati pa je tudi dejstvo, da prihaja do menjave oblasti. Nova vlada v koalicijskih zavezah velik poudarek daje tudi področju sive ekonomije in boju proti zaposlovanju na črno. Kolikor sem zasledil, imajo v načrtu tudi krepitev inšpektorata za delo, nov zakon na tem področju, ob tem pa tudi poenostavljanje postopkov za tiste, ki delajo legalno. Verjetno pa bi tudi pavšalni davek za male podjetnike v marsičem pripomogel, da bi se kultura izogibanja plačevanju davkov bistveno zmanjšala. Če ste namreč vezani na pavšal, nimate prav nobenega razloga, da bi karkoli skrivali ali utajevali. Vse to bi lahko prispevalo, da bi bil premik na tem področju velik.
