Pretekli teden v ospredju vrh EU

Slovenija

Rast blagovne menjave se upočasnjuje. Oktobra se je izvoz blaga malenkost povišal (0,7 odstotka, desezonirano), uvoz blaga pa ponovno znižal (-2,8 odstotka). V desetih mesecih je bil izvoz medletno nominalno višji za 13,3, uvoz pa za 12,8 odstotka, do konca leta pa pričakujemo nadaljnje umirjanje rasti. Obseg industrijske proizvodnje se je po padcu v tretjem četrtletju oktobra zmanjšal za 2,3 odstotka (desezonirano; v predelovalnih dejavnostih za 2,7 odstotka). K zmanjšanju v drugi polovici leta so po naši oceni največ prispevale srednje nizko tehnološko zahtevne panoge (gumarska, kovinska in nekovinska industrija), ki kot proizvajalke izdelkov za vmesno porabo med prvimi občutijo krčenje povpraševanja.

V Sloveniji se je po zastoju gospodarske rasti v prvem polletju bruto domači proizvod v tretjem četrtletju zmanjšal, v prvih treh četrtletjih skupaj pa je bil medletno večji za 0,8 %, kar je pod pričakovanji Jesenske napovedi Umar. Na podlagi razpoložljivih podatkov se je BDP v tretjem četrtletju zmanjšal le še v treh državah članicah EU. Upočasnila se je medletna rast izvoza (5,6 odstotka), ki je sicer še naprej poganjal gospodarsko aktivnost. Domača potrošnja je bila drugo četrtletje zapored manjša kot v enakem četrtletju lani. Ključni razlog za to je predvsem nadaljnje zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so bile medletno manjše za 13,0 odstotkov. V zadnjih dveh četrtletjih je pod lansko ravnjo tudi potrošnja države, ki je bila v tretjem četrtletju medletno manjša za 0,5 %.

V tretjem četrtletju so se razmere na trgu dela poslabšale. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za 0,4 % (desezonirano), število registriranih brezposelnih oseb pa povečalo za 0,5 %. "Medletna rast bruto plače v devetih mesecih letos (2,3 %) še naprej izhaja iz rasti plač v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa je povprečna bruto plača nespremenjena že skoraj tri leta," so še pojasnili na Umarju.

Oktobra je bil neto tok kreditov nebančnim sektorjem pozitiven, v desetih mesecih pa se je obseg kreditov nebančnih sektorjev pri domačih bankah zmanjšal za 226,2 mio EUR. Kredite so oktobra neto odplačevale nedenarne finančne inštitucije (NFI), vse ostale skupine pa so beležile skromno rast. Podjetja in NFI vire sicer iščejo tudi v tujini, kjer so se v devetih mesecih neto zadolžili za 256,2 mio EUR. Banke so v treh četrtletjih letos neto odplačale tuje vloge in kredite v višini 1,1 mrd EUR, kar je za skoraj tretjino več kot v enakem obdobju lani. Nadaljuje se tudi slabšanje kakovosti bančne aktive, saj je delež nedonosnih terjatev oktobra dosegel 5,3 odstotka vseh terjatev bank, kar je najvišja raven v zadnjih 15 letih. Hitro slabšanje kakovosti bančne aktive se kaže v intenzivnem oblikovanju dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so v desetih mesecih letos že presegle 700 mio EUR in bile tako za slabih 40 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani (vir: UMAR).

Trgi jugovzhodne Evrope

5 mio EUR prometa na Zagrebški borzi je prineslo nove pocenitve. Zaradi špekulacij, da bo Agrokor prodal svoj kronski dragulj - Ledo, so delnice Leda porasle za več kot 12 odstotkov.

Hrvaški Credo banki je 22. novembra Hrvaška narodna banka vzela licenco. Banka je predstavljala 0,3 odstotka bančne aktive. Trenutni znesek garantirane vsote za fizične osebe je 400.000 kun. Nekakšen pravni zaplet se je zgodil dan kasneje, ko je narodna banka za dve minuti deblokirala likvidacijski račun Credo banke, s čimer so bile oškodovane nekatere stranke borznoposredniške družbe Abacus. Državna agencija za zavarovanje hranilnih vlog je sicer sporočila, da bo povrnila do 400.000 kun vsakemu oškodovancu.

Razviti trgi

Indeks razvitih delniških trgov MSCI World je v zadnjem tednu v evrih na vrednosti pridobil 0,14 odstotka.

Glavna tema in pričakovanja vlagateljev so bila usmerjena v nov poskus evropskih voditeljev k zajezitvi evropske dolžniške krize. Voditelji EU so na srečanju 8. in 9. decembra dosegli dogovor o paktu za krepitev fiskalne unije v evrskem območju. Ker je bila Velika Britanija proti, pogodba ne bo zaživela skozi spremembe pogodbe EU, ampak skozi meddržavni sporazum, ki naj bi ga posamezne države podpisale najpozneje marca 2012. Nova pogodba bo od posamezne članice terjala uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Obenem prinaša tudi bolj avtomatično ukrepanje v primeru kršitev fiskalnih pravil.

Vlagatelji so upali, da bodo obenem dobili tudi zagotovilo o aktivnejši vlogi ECB pri reševanju krize, vendar zaenkrat še ni bilo prižgane luči. Na zadnjem zasedanju ECB-ja je Mario Draghi spustil ključno obrestno mero z 1,25 na 1 odstotek, kar je bilo nekako pričakovano s strani vlagateljev. Obenem je ECB podaljšala ročnost likvidnostnih posojil za evrske banke z enega leta na tri leta in ublažila pogoje za instrumente zavarovanja, tako da bodo nacionalne centralne banke lahko v zastavo sprejemale tudi bančna posojila.

ECB je tudi znižala napovedi o rasti na evrskem območju za leto 2012. Glede na nove napovedi, se bo rast evrskega BDP-ja v letu 2012 gibala med -0,4 odstotke in 1 odstotkom.

Nemčija je v mesecu oktobru izvozila za 88,1 milijarde evrov blaga, kar je glede na september 3,6 odstotka manj (podatki so sezonsko prilagojeni). Tako se je zunanjetrgovinski presežek s septembrskih 15,1 milijarde znižal na 12,6 milijarde evrov.

V mesecu novembru je Japonska zabeležila rekordno visoke devizne rezerve, ki so dosegle 1.300 milijard ameriških dolarjev. Japonska je med drugim letos kupila za 2,975 milijarde evrov obveznic začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).

Trgi v razvoju

Indeks delniških trgov v razvoju MSCI EM je v zadnjem tednu v evrih izgubil 2,67 odstotka.

Inflacija na Kitajskem je v mesecu novembru na letni ravni znašala 4,2 odstotka, kar je bilo pod pričakovanji analitikov (4,5 odstotka). Obseg industrijske proizvodnje se je novembra na letni ravni povečal za 12,4 odstotka, prodaja v trgovini na drobno pa se je novembra povečala za 17,3 odstotke. Rast izvoza je v mesecu novembru  na letni ravni na Kitajskem znašal 13,8 odstotka.

Surovine, devize, obveznice

Tečaj evro-ameriški dolar je v petek znašal 1,34 in je na tedenski ravni padel za 0,2 odstotka. Za sodček nafte je bilo ob koncu tedna potrebno odšteti 99,4 ameriškega dolarja, kar pomeni 1,5-odstoten padec na tedenski ravni. Cena zlata je na tedenski ravni padla za približno dva odstotka; trenutno je cena unče zlata pod 1.700 ameriških dolarjev. Donosi do dospelosti evropskih državnih obveznic so v zadnjih petih dneh ponovno v večini primerov močno porasle; predvsem velja to za Italijo in Španijo.

Tedenski koledar izbranih makroekonomskih objav