Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež je zaradi spornih poslov ob menedžerskem odkupu Merkurja pod drobnogledom kriminalistov, kmalu pa si lahko po sklepu skupščine v minulem tednu obeta tudi odškodninske tožbe. Kot je pojasnil v pogovoru za STA, je izgubil vse svoje premoženje, zato mu sodišče, banke in Merkur ne morejo ničesar več vzeti.
V kolikšni meri je za težave Merkurja kriva svetovna kriza in v kolikšni meri menedžerski odkup?
Vsekakor je tudi na poslovanje Merkurja vplivala gospodarska kriza, a ključni razlog problemov so nedvomno dogajanja v zvezi s prevzemom podjetja. Vendar ne toliko sam prevzem, ki je bil izpeljan v sicer ugodnem poslovnem okolju, a popolnoma v skladu z veljavno zakonodajo, z vsemi potrebnimi soglasji ter odločilno podporo bank. Do problemov je prišlo, ko so banke zaradi spremenjenih okoliščin zahtevale hitro poplačilo najetih kreditov za prevzem, kar pa ni bilo izvedljivo, ker so denar dobili prejšnji lastniki Merkurja.
Kaj pri menedžerskem odkupu naj ne bi bilo zakonito oz. kaj vam očitajo kazenske ovadbe, ki so jih vložili proti vam?
V menedžerskem odkupu ni bilo nobenih nepravilnosti, ovadbe pa so vložene v zvezi z nekaterimi posli v času razreševanja zapletene finančne situacije. Ker tečejo postopki, več ne smem komentirati. Dodam lahko edino, da je iz vse dokumentacije razvidno, da sam nisem prejel nikakršnih sredstev in se mi to niti ne očita.
Koliko svojih sredstev ste vi in koliko ostali menedžerji namenili za odkup Merkurjevih delnic?
Mislim, da smo družabniki Merfina, prevzemne družbe Merkurja, vložili okoli štiri milijone evrov lastnih sredstev.
Koliko posojil ste vzeli za prevzem Merkurja in kaj ste zastavili za kredite?
Sam sem najel osem milijonov evrov kredita, za katerega sem zastavil najprej svoj delež v Merfinu ter tudi vse svoje premoženje in ga zato tudi izgubil. Tega premoženja je bilo relativno malo, zato je bila pridobitev tako velikega kredita vsekakor povezana tudi z dobrim imenom, torej z dolgoletnim uspešnim delom. V 20 letih dela v vodstvu Merkurja smo iz relativno lokalnega trgovca ustvarili evropsko primerljivo podjetje, za nekajkrat povečali obseg poslovanja ter zaposlili preko 4000 ljudi.
Ali se vam zdi sporno, da ste za posojila zastavili delnice Merkurja, ki ste jih s posojilom kupovali?
Zanimivo je, da se takšno zavarovanje ocenjuje kot sporno. Pri nakupu hiše nam je popolnoma logično, da za zavarovanje kredita poleg lastnih sredstev zastavimo tudi kupljeno hišo. In enako velja tudi za kakršenkoli drugi nakup, vključno nakup delnic ali celega podjetja. Odprto vprašanje je lahko le v tem, koliko dodatnih lastnih sredstev zahteva banka.
Če se ne bi pojavila svetovna kriza, bi lahko z menedžerskim odkupom Merkurja veliko pridobili. Ali bi v tem primeru vsa posojila poplačali sami?
Vsak nakup ali prevzem podjetja se dolgoročno poplača iz samega podjetja, in sicer na ta način, da je donosnost podjetja oz. donosnost vloženih sredstev večja od stroškov najetega kredita. Tudi vsi tujci, ki so kupili podjetje v Sloveniji, so pred nakupom izračunali, ali se jim bo naložba s predvidenimi dobički poplačala nekje v sedmih do desetih letih. Ali si dobičke izplačajo ali ne, je odvisno od virov financiranja in razvoja podjetja, a ne glede na to dobički pripadajo lastnikom.
Kaj so vam banke zaplenile in koliko premoženja vam je ostalo?
Kot sem omenil, sem izgubil vse premoženje, ki sem ga ustvaril v 30 letih dela. Glede na položaj je najbrž logično, da sem z dohodki zgradil nekaj večjo hišo, sicer daleč bolj skromno, kot jih vidim marsikje po Sloveniji in v lasti ljudi s precej nižjimi uradnimi prejemki. Moja polovica hiše je sedaj v postopku izvršbe, a se nad tem ne pritožujem. Šel sem v nek projekt, zanj zastavil svoje premoženje in ker ni uspel, tudi izgubil. S tem bi bila zgodba v normalnih razmerah končana.
Kako pojasnjujete pisanje Financ, da ste v zadnjem času dokončali hišo v Lescah, čeprav trdite, da ste ostali brez vsega?
Hiša je bila že v pretežni meri dokončana, saj teče že tretje leto od začetka gradnje. Zaključna dela so bila deloma plačana iz predplačil, preostalo pa si je sposodila žena. Kot sem povedal, je moje premoženje "zamrznjeno" tako s strani države kot tudi banke. Naj dodam še, da že 30 let vodim osebno evidenco, iz katere so razvidni vsi prejemki, izdatki ter izvor premoženja.
Kako se preživljate?
Angažiralo me je nekaj podjetnikov, tako da sodelujem pri njihovih projektih, drugače pa tudi veliko pišem.
Ali še razmišljate o osebnem stečaju?
Vsekakor bo v prihodnosti nujen, saj nimam premoženja za poplačilo vseh obveznosti.
Kaj bi vam lahko v odškodninskih tožbah sploh vzeli?
V premoženjskem smislu ničesar in kakršnikoli postopki bodo samo dodaten strošek za Merkur. S tem, ko je Merkur odkupil lastne delnice in zagotovil denar Merfinu, so bile poplačane predvsem banke, ki so financirale prevzem. Če lahko kdo vrne prejeta sredstva Merkurju, so to potem banke, ki pa so na drugi strani kot trenutno največji lastniki Merkurja sprejele sklep o vložitvi tožb. Proti samim sebi? Potem bi bilo verjetno bolj smiselno, da se dogovorijo mimo sodišča.
S takšnimi potezami se poskuša predvsem krepiti prepričanje v javnosti, da sem sam in ostali družbeniki Merfina pridobili pri prevzemu ogromno premoženja, ki ga je potrebno v sodnih postopkih ali kar brez njih vzeti nazaj. Dejstvo pa je, da smo mi samo ogromno izgubili, dejanski prejemniki pa bodo sredstva obdržali.
Kje je tistih manjkajočih 250 milijonov evrov, za kolikor naj bi bil oškodovan Merkur?
Vsa izguba ali oškodovanje Merkurja izvira pravzaprav iz padca vrednosti podjetja. Podobno kot je od krize naprej padla cena vseh delnic, bi se brez prevzema znižala tudi vrednost Merkurja. Premoženje so podobno kot povsod izgubili delničarji, le da se je pri nas zaradi precejšnjega poplačila bank to izkazalo tudi v izgubi samega podjetja. Dejanski prejemniki teh sredstev so bili prejšnji delničarji, ki so v prevzemu ugodno prodali delnice. Samo država je s prevzemom zaslužila za okoli 100 milijonov evrov več, kot če bi bila še danes lastnik, od česar je 60 milijonov preko Kapitalske družbe zaslužil pokojninski sklad.
Kako pojasnjujete največji sporni posel, ki ga je ugotovila revizija? To je prenos 188 milijona evrov kreditov med Merfinom, HTC Dva in Merkurjem.
Gre za sredstva, ki so jih dobile banke, v osnovi pa je šlo za odkup delnic Merkurja, ki smo jih nameravali prodati tujemu kupcu, a je ta zaradi krize odstopil od odkupa. Je pa zanimivo, kako so postali sporni posli, ki so bili v drugačnih razmerah del običajnega poslovanja. Na osnovi večinoma iste dokumentacije nanje niso imeli pripomb prejšnji revizorji, prav tako pa so se posli sklepali z drugimi družbami in bankami, ki so se zanje odločali zaradi interesov njihovih firm.
Ali so banke odigrale zadovoljivo vlogo pri reševanju Merkurja?
Banke so zaradi svojega poslovnega interesa zagotovila posojila in omogočila prevzem. Zaradi kasnejšega pomanjkanja sredstev ter prepovedjo nadaljnjega financiranja prevzemov so bile nekako prisiljene potegniti denar nazaj, kar pa je povzročilo nelikvidnost Merkurja. Da bi lahko podjetje nemoteno poslovalo naprej, smo bankam predstavili celovito situacijo že v začetku lanskega leta in predlagali tudi rešitev v prodaji poslovne dejavnosti Mercatorju. Banke so se takrat odločile, da bodo sanirale Merkur kot celoto, kar je vsekakor pozitivno. Na žalost pa je ta sanacija trajala zelo dolgo in vmes je Merkur na trgu ogromno izgubil.
Koliko je pri tem izgubila Sava kot vaš partner v prevzemu?
Sava se za sodelovanje v prevzemu ni odločila zaradi kakšne pomoči temveč preprosto zato, ker je videla zanimivo priložnost za zaslužek in kasnejšo ugodno prodajo delnic. Brez te njene odločitve prav tako ne bi mogli izvesti prevzema. Zaradi padca vrednosti delnic Sava s prevzemom ni zaslužila, temveč izgubila okoli 30 milijonov evrov. Ta znesek je sicer visok, a glede na celotno izgubo Save v zadnjih dveh letih v višini 140 milijonov evrov, ni tako ključen kot se ves čas predstavlja v javnosti. Predvsem pa izgubljenih 30 milijonov ni mogel biti ključen razlog za preko milijarde evrov nižjo tržno kapitalizacijo, torej vrednost Save v zadnjih nekaj letih.
Imate občutek, da ste pod večjimi pritiski, kot to velja za druge prevzemnike podjetij?
Prevzem Merkurja je bil največji v Sloveniji in je zato tudi ves čas bistveno bolj pod drobnogledom javnosti. Pretežni del prevzemov, katerih je bilo v Sloveniji preko tisoč, je bil narejen precej bolj po tiho, praviloma tudi precej ceneje, zaradi česar so jih tudi lažje realizirali. Predvsem pa smo v Sloveniji obremenjeni, če to dela nekdo iz domačih logov. Poglejmo samo primer Revoza. Skupaj z nedavnim sklepom odhajajoče vlade je to podjetje v zadnjih letih dobil skoraj 100 milijonov evrov nepovratne državne pomoči. Denimo, da upravičeno, da bo ostala proizvodnja v Sloveniji. A istočasno so samo lani in predlani svojim lastnikom nakazali 86 milijonov dividend, brez da bi kdo to posebej omenjal v medijih. Ko pa smo prevzemniki Merkurja izplačali 12 milijonov dividend za poplačilo obveznosti do bank prevzema, pa smo bili na vseh naslovnicah, čeprav smo v našem primeru za odkup samo državi plačali 130 milijonov današnje vrednosti.
Po prisilni poravnavi in vseh sprejeti ukrepih, kakšno prihodnost napovedujete Merkurju?
Ob ustreznem vodenju in zagotovljenih finančnih virih bo lahko Merkur zopet uspešno posloval. Trg nedvomno obstaja in ni veliko manjši, kot je bil pred krizo, razen v gradbeništvu, kjer pa smo realizirali manj kot deset odstotkov zaslužka. Je pa bil Merkur koncipiran za nekoliko drugačno strategijo poslovanja, kot to velja za konkurente iz tujine, z nekoliko drugačnim prodajnim programom in tudi oskrbo podjetniškega sektorja. Ocenili smo, da bomo s kopiranjem tujih konkurentov težko uspešni in smo želeli biti nekoliko drugačni.
