Dohodkovne razlike med bogatimi in revnimi so v članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) dosegle najvišjo raven v več kot 30 letih, je v danes objavljenem poročilu opozorila organizacija. V OECD zato članice pozivajo, naj ukrepajo za zmanjšanje te rekordne dohodkovne neenakosti, tudi skozi davčne reforme.
Neenakosti dosegle rekordno raven
Kot v poročilu o gibanju dohodkovne neenakosti v zadnjih 30 letih ugotavlja organizacija, katere članica je od lanskega leta tudi Slovenija, je povprečni prihodek desetine najpremožnejših državljanov v članicah OECD trenutno devetkrat višji od povprečnega prihodka desetine najrevnejših.
Dohodkovna neenakost se je povečala celo v tradicionalno egalitarnih državah, kot so Nemčija, Švedska in Danska. Najvišja neenakost je v Čilu in Mehiki. Dohodki najbogatejših so v teh dveh državah kar 25-krat višji od tistih najrevnejših, a se je razkorak vsaj začel zmanjševati.
Visoka dohodkovna neenakost je tudi v Izraelu, Turčiji in ZDA (14:1), nekoliko nižja pa je v Veliki Britaniji, Italiji in Južni Koreji (10:1).
Najmanjša neenakost v Sloveniji
Medtem ko je bila neenakost, izražena z Ginijevim koeficientom, ki meri odklon razmer v posamezni državi od popolne dohodkovne enakosti, ob koncu minulega desetletja največja v Čilu, Mehiki, Turčiji in ZDA, pa je bila na drugi strani najmanjša v Sloveniji, sledijo pa Danska, Norveška in Češka. Neenakost v Sloveniji se je v drugi polovici minulega desetletja celo zmanjšala.
V OECD so zaradi naraščanja dohodkovne neenakosti v zadnjih desetletjih zaskrbljeni. "Družbena pogodba v veliko članicah izgublja učinek. Študija zanika argumente, da bodo koristi gospodarske rasti avtomatsko izboljšale tudi položaj revnejših slojev v družbi in da večja neenakost spodbuja družbeno mobilnost. Brez celovite strategije za vključujočo rast se bo neenakost še poglabljala," je opozoril generalni sekretar OECD Angel Gurria.
Vse večje razlike v plačah in drugih prihodkih poglabljajo položaj
Neenakost po navedbah OECD poglabljajo vse večje razlike v plačah in drugih prihodkih, saj so imeli višje kvalificirani kadri večje koristi od tehnološkega razvoja kot nižje kvalificirani. Na razlike v plačah vplivajo tudi vse bolj prožne oblike dela, pa čeprav so ob tem znižale brezposelnost.
OECD ugotavlja tudi, da so davčni in socialni sistemi pri blaženju neenakosti vse manj učinkoviti. Razlog za to je znižanje davčnih obremenitev premožnejših in zaostrovanje kriterijev pri podeljevanju socialnih transferjev.
OECD predlaga dva urkepa
Organizacija s sedežem v Parizu predlaga dve glavni poti ukrepanja za zmanjšanje neenakosti. Prva in po oceni OECD najbolj učinkovita je dvig usposobljenosti delovne sile skozi vlaganje v izobraževalne sisteme in v usposabljanje ter vseživljenjsko učenje.
Druga pot pa so reforme davčnih sistemov, s katerimi bi zagotovili, da bogatejši nosijo bolj pravičen delež davčnega bremena. Ta cilj je moč doseči z dvigom mejnih stopenj pri dohodnini in drugih davkih, ki jih plačujejo premožni, ali pa skozi izboljšanje nadzora nad plačevanjem davkov, odpravo raznih olajšav in širitev obdavčitve na nova področja, ki se nesorazmerno tičejo premožnejših (premoženje, nepremičnine, luksuz).
