Kranjec: »Resno je treba začeti z reformami in stabilizacijo«

Kranjec: »Resno je treba začeti z reformami in stabilizacijo«

Ne bi bil presenečen, če bomo doživeli izgubljeno desetletje, ko bo razviti svet rasel tako počasi, kot zadnjih deset let raste Japonska, je dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Zaradi krize se bo treba sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno, in manjšo donosnostjo finančnega sektorja, je dejal.

Kranjec meni, da se je trg na sedanjo finančno krizo odzval precej nervozno, vse skupaj pa postaja kriza zaupanja, ki jo je zelo težko zavreti, saj se ves svet srečuje z upočasnjeno rastjo in vse kaže, da bo gospodarski zastoj trajal bistveno dlje, kot smo pričakovali.

Sicer pa poudarja, da je to prva kriza v zgodovini, ki je prizadela zlasti razviti del sveta. "Treba se bo pogovoriti, kako naprej. Je model kapitalizma, vsaj tak, kot je bil zadnjih trideset let, vzdržen ali ne. Po mojem nadomestila za tržno gospodarstvo ni", je dejal.

Na vprašanje, kako ustaviti histerijo trgov, je težko dogovoriti, je dejal Kranjec, ki pozdravlja odločitev bank, da se odpovedujejo investicijskemu bančništvu in se vračajo k primarni vlogi posredovanja prihrankov za financiranje realnega sektorja.

Izpostavil neravnotežja v proračunih

Pri sprejemanju odločitve o evru sta bila po njegovem mnenju spregledana dva ključna vidika: bolj usklajena politika javnih financ in neravnotežja v plačilni bilanci. "V zgodovini evra se je pokazalo, da nekatere države stroške javne porabe povečujejo bistveno hitreje kot druge. In prav te države so danes v težavah: Grčija, Irska, Španija, Portugalska, deloma pa tudi Slovenija", je pojasnil.

Poleg neravnotežij v proračunih pa Kranjec težavo vidi tudi v nizki gospodarski rasti. Ta problem sicer ni rešljiv le s finančnimi injekcijami, pač pa zahteva tudi strukturne spremembe, je poudaril Kranjec. Ob tem dodaja, da bomo morali v prihodnosti vsi varčevati, hkrati pa tudi pospeševati inovativnosti.

"V prihodnosti bomo morali vsi varčevati, hkrati pa pospeševati inovativnosti"

Glede vloge Evropske centralne banke (ECB) pri reševanju pravi, da so bili vsi njeni ukrepi ustrezni. Možnost, da bi ECB posodila denar Mednarodnemu skladu, da bi ta reševal države pred bankrotom, se mu zdi nerealistična. "Bilo bi prvič v njegovi zgodovini, da bi mu denar posodila centralna banka," je dejal.

Finančni sektor bo največja žrtev finančne krize

Največja žrtev krize bo po njegovem mnenju predvsem finančni sektor. Ta se bo moral skrčiti in odpuščati zaposlene, prav tako pa prišlo tudi do opuščanja nekaterih njihovih produktov. V Sloveniji se sicer po njegovih besedah ne soočamo s kreditnim krčem, pač pa z zmanjšanim obsegom kreditiranja.

Dokapitalizacija bank bi ustvarila razmere za malo bolj aktivno kreditiranje, toda če v realnem sektorju ni donosnih projektov, to ne bo pomagalo, opozarja Kranjec. "Ne morem se strinjati s politiki, ki pravijo, da moramo banke prisiliti v kreditiranje," je poudaril Kranjec, ki meni, da bo banke kljub temu treba dokapitalizirati.

Resno je treba začeti z reformami in stabilizacijo

Po oceni Kranjca so signali v Sloveniji po zavrnitvi pokojninske reforme res slabi. Za letošnje leto so predvidevali porast aktivnosti za več kot odstotek, vendar bo sedaj zelo zadovoljen, če bo do tega prišlo. "V kakšni kondiciji smo, se vidi po pribitkih na državne obveznice, ki so sorazmerno visoki. To je gotovo signal, da je treba resno začeti s strukturnimi reformami in stabilizacijo," je poudaril Kranjec.

Priporoči članek prijatelju