Na ravneh kot pred krizo šele čez deset let?

Pogledi upravljavcev

Članek slika

Velika recesija v ZDA, ki je trajala 18 mesecev in tako bila najdaljša po koncu druge svetovne vojne, je sedaj tudi uradno končana. Še vedno pa so gospodarski kazalci v ZDA v slabem stanju.

Mnenja o tem, kdaj se bodo kazalci vrnili na raven iz predkriznega obdobja ter koliko časa bo potrebno za bistveno izboljšanje stanja v Sloveniji, glede na to da nas je kriza dosegla z zamikom, so različna.

Za mnenje smo se obrili na upravljavce in analitike domačih DZU.

Upravljavci ALTA Skladov:

Ameriški National Bureau of Economic Research (NBER) je 20. septembra objavil, da se je recesija v ZDA uradno kočnala junija 2009. To je na prvi pogled dobra novica. A vendar, z enoletno zamudo je objava NBER komaj še aktualna. Poleg tega je z objavo postala ta recesija tudi uradno najdaljša recesija vse od velike depresije. Trajanje in jakost recesije sta dejavnika, zaradi katerih bo okrevanje dolgotrajno in okrevanje po vsej verjetnosti ne bo v obliki črke V. Največji problem je, da se je stopnja brezposelnosti znižala zgolj minimalno, kar predstavlja glavno oviro za hitro okrevanje gospodarstva. Število tedenskih zahtev za nadomestilo za brezposelnost je še naprej visoko in nakazuje na slabo stanje gospodarstva. Brezposelnost je indikator, ki za gibanjem bruto domačega proizvoda praviloma zaostaja za 6 do 9 mesecev. Brutalna narava te krize pa se je odrazila na še bolj počasnem odzivu stopnje brezposelnosti na rast BDP. Pozitivna novica za stopnjo brezposelnosti pa je dobro poslovanje podjetij, ki se bo po vsej verjetnosti prelilo v povečanje zaposlovanja. Pomemben dejavnik trga delovne sile so tudi fleksibilna delovna zakonodaja, ki podjetjem omogoča veliko bolj dinamično odzivanje na povečanje ali znižanje povpraševanja. Izboljšanje razmer na trgu dela, v kolikor pride do njega, bo znatno spodbudilo ameriško gospodarstvo.

Glede na to, da je slovensko gospodarstvo zelo odvisno od izvoza, je temu ustrezno pričakovati tudi znantno izboljšanje v gospodarstvu šele takrat, ko bodo ostali najpomembnejši izvozni partnerji Slovenije dosegali pričakovane gospodarske rasti. Kakor nas je kriza dosegla z zamikom, tako bomo z zamikom tudi izšli iz krize. Glede na to, da pa smo tako majhna ekonomija, pa imajo močan vpliv na samo gospodarstvo tudi problemi, ki niso neposredno povezani s stanjem izvoznih partnerjev. Tukaj mislimo predvsem na neuspešnost drugega kroga privatizacije (managerska konsolidacija), ki ima sedaj globoke posledice na samo gospodarstvo (prezadolženost podjetij, neplačila dobaviteljem) in seveda celotni finančni sistem, ki svoje terjatve poravnava z deleži teh podjetij, kar pa neugodno vpliva na celotno likvidnost bančnega sistema.

Aleš Kavrečič, Primorski skladi:

Ameriški nacionalni urad za ekonomske raziskave je potrdil, da se so se ZDA uradno izvile iz primeža recesije v juniju 2009, kar pa ne pomeni, da smo se s tem otresli vseh skrbi, ki so s tem povezane. Dolžniška kriza je še močno prisotna in bo tudi v prihodnjih četrtletjih krojila dinamiko dogajanja trgih.

Konec recesije med drugim časovno sovpada z najnižjo realno vrednostjo ameriškega BDP-ja na mesečni ravni (merjenega po metodi Stock-Watson, ki jo uporablja ameriški nacionalni urad). Slednji je tedaj znašal 95,1 odstotka vrednosti zabeleženega ob koncu 2007, ko se je recesija tudi uradno pričela. Realna vrednost bruto družbenega produkta se je v roku leta in pol, od uradnega konca recesije, okrepila za 2,8 odstotnih točk kar pomeni, da bi s podobno dinamiko rasti dosegli nivo iz leta 2007 ob koncu leta 2011. Podobno okrevanje lahko pričakujemo tudi pri drugih gospodarskih kazalcih.

Poseben primer pa je uradna ameriška stopnja brezposelnosti, ki se je v zadnjih letih dvignila skoraj na 10 odstotkov. Kljub dvigu gospodarske rasti, podjetja niso še pripravljena zaposlovati kar se odraža v časovnem zamiku okrevanja tega kazalca. Podjetja bodo začela dodatno zaposlovati ko bo gospodarski trend potrdil stabilne temelje na katerih se bo lahko rast nadaljevala. Nekoliko upočasnjena rast v zadnjih mesecih lahko to obdobje dodatno podaljšala.

Kljub temu, da nas je kriza dosegla z zamikom pričakujem, da bo zamik pri okrevanju krajši. Najhitreje se bodo opomogla izvozno usmerjena podjetja.

Gorazd Belavič, Abančna DZU:

Okrevanje ZDA je odvisno od zvečanja povpraševanja – bodisi domačega bodisi tujega. Ameriški potrošnik se trenutno ukvarja predvsem z ohranitvijo zaposlitve ali z iskanjem le-te, zato v bližnji prihodnosti ne bo motor povpraševanja. Ameriška podjetja poslujejo s presežnimi kapacitetami, zato bodo njihova vlaganja v ZDA skromna, ameriška oblast pa nima enotnega mnenja o nadaljnjem spodbujanju gospodarstva. Logičen sklep je torej, da bo okrevanje ZDA močno povezano z rastjo tujega povpraševanja po ameriških dobrinah. ZDA predvsem računa na Kitajsko, pa tudi na Nemčijo in Japonsko – tj. države s presežki na tekočem računu plačilne bilance. Pritiski ameriške administracije se stopnjujejo, saj sta glavni ameriški stranki pokazali neobičajno soglasje pri sprejetju zakona, ki ZDA dovoljuje sankcioniranje držav, ki svoje valute umetno ohranjajo podcenjene. Ko se bodo pojavili trgovinski primanjkljaji v državah s presežki, bo tudi okrevanje ZDA verjetno intenzivnejše.

Slovenija je prav tako močno odvisna od zunanjega povpraševanja, saj je domače trenutno precej ohromljeno. Naši ključni izvozni trgi (Nemčija, Italija, Francija, Avstrija) so tudi naše rešilne bilke. Kot kažejo podatki za 2Q (od začetka aprila do konca junija) 2010 okreva med državami evro območja najmočneje prav Nemčija. Slovenci lahko aktivno pomagamo izvozu z ukrepi za zvečanje konkurenčnosti.

Aleš Šoba, Krekova DZU:

Po našem mnenju bo okrevanje razvitih gospodarstev (ZDA, VB, države Euroobmočja) počasno in daleč pod nivoji visoke rasti, ki smo je bili deležni pred krizo 2007. Vzrok temu je process razdolževanja privatnega sektorja in pritiski, da se proračunski primanjkljaji vlad zmanjšajo, kar bo imelo negativno posledico za gospodarsko aktivnost. Vrnitev na raven iz predkriznega obdobja pričakujemo šele po končanju procesa razdolževanja, kar pa lahko traja kar nekaj časa, kot vemo iz izkušenj Japonske (1990 – 2010) in ZDA (1930).

Osnovni problem Slovenije je njena konkurenčnost oziroma pomanjkanje le te. Vendar tega problema ni možno rešiti na kratek rok, temveč le z investicijami v izobraževanje in raziskave in razvoj, šele nato lahko pričakujemo dvig življenjskega standarda pri nas. Kratkoročno lahko bistveno izboljšanje pričakujem šele, ko se bomo dokončno lotili problemov, ki nas pestijo: slabo kapitalizirane banke, prezadolžena podjetja, insolventni finančni holdingi. Dokler ne zaključimo teh zgodb, ne moremo pričakovati okrevanja.

Kruno Abramovič, NLB Skladi:

Med stanjem ameriškega in slovenskega gospodarstva ni neposredne povezave, pri čemer pa je potrebno dodatno poudariti, da so ukrepi v Sloveniji bili izrazito drugačni kot v ZDA, tako da tudi zaradi tega ni možno potegniti vzporednic. V splošnem pa so nekateri kazalci v ZDA že značilni za »normalna« gospodarska obdobja, v neznačilno smer izstopata zlasti trdovratno visoka stopnja brezposelnosti in še naprej padajoča oziroma nizka stopnja inflacije.

V Sloveniji bo kratkoročno najpomembnejši dejavnik gospodarska rast v Nemčiji, od koder prihajajo spodbudni signali, srednjeročno pa strukturne reforme, ki bodo povečale relativno konkurenčnost slovenskega gospodarstva (zlasti omilitev davčnega primeža na produktivnih resursih in nižanje primanjkljaja državne blagajne).

Mitja Svoljšak, NFD DZU:

Če govorimo o večini kazalcev neposredno pred začetkom krčenja gospodarske aktivnosti v ZDA, bo v najboljšem primeru trajalo 5 do 10 let, da se bodo ti vrnili na takratne nivoje (rast BDP, stopnja brezposelnosti, industrijska proizvodnja). Glede na večino kazalcev lahko pričakujemo relativno počasno okrevanje nepremičninskega trga in močnejše inflacijske pritiske. V Sloveniji pomembnejšega izboljšanja ne moremo pričakovati prej kot v letu in pol, dveh letih.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja