Negotova prihodnost japonskega gospodarstva

Pogledi upravljavcev

Članek slika

Nouriel Roubini in Marc Faber sta zaradi svojih pesimističnih pogledov glede svetovnega gospodarstva znana kot "Dr.Doom". Medtem, ko se ponavadi strinjata glede svojih napovedi, pa se je v zadnjih dneh zgodilo, da sta podala različne napovedi glede prihodnosti Japonskega gospodarstva.

Roubini meni, da bo jen v naslednjih 12 mesecih apreciiral in tako še naprej pritiskal na Japonsko gospodarstvo in delnice. Faber pa je mnenja, da bo jen v naslednjih 12 mesecih devalviral in da bo to imelo pozitiven vpliv na Japonsko gospodarstvo in delnice.

Pozanimali smo se kaj o prihodnosti Japonske menijo upravljavci naložb in analitiki slovenskih DZU.

Upravljavci ALTA Skladov:

Gibanje japonske valute je v zadnjem času pritegnilo veliko poznosti medijev ter do določene mere tudi nakazalo paradoks trenutnih svetovnih gospodarskih razmerij. Mediji ravno v teh dneh poročajo o valutnih vojnah med pomembnejšimi svetovnimi državami. Priča smo poskusu držav in centralnih bank, da z najrazličnejšimi, a v osnovi podobnimi, potezami poskušajo spodbujati izvoz in posledično povleči gospodarstvo iz recesije.

Kljub nedavni krepitvi japonske valute je zaradi večletnega deflacijskega okolja realni tečaj jena še vedno pod tridesetletnim zgodovinskim povprečjem. Zaradi nevarnosti, da bo močan jen še naprej/bolj dušil šibko gospodarsko rast, se je japonska centralna banka 15. septembra odločila za intervencijo v višini 23 milijard dolarjev veliko valutno intervencijo, kar je zgodovisnko največje ukrepanje BoJ. Po mnenju izvoznikov in vlagateljev sicer nekoliko pozno, a kitajski pregovor pravi, da je bil najboljši čas za posaditi drevo pred dvajsetimi leti, drugi najboljši pa je danes.

Kljub pozitivni reakciji trga ostaja odprto vprašanje, ali bo delovanje BoJ uspešno. V preteklosti je namreč že večkrat napovedala ukrepanje, ki potem ni bilo učinkovito, tako da je kredibilnost centralne banke v očeh investitorjev temu primerno nizka. Kljub nedavni zmagi premiera v znotrajstrankarskem dvoboju Kanom in Ozawo, je japonski premier, vlada in celotna japonska politika še vedno šibka. Glede na izkušnje preteklosti je politična elita na Japonskem nesposobna drastičnih konsenzualnih ukrepov, ki so ob grozeči demografski sliki in visokem javnem dolgu (ki je sicer zaradi dejstva, da je še vedno pretežno financiran s strani domačih enitet, zaenkrat še neproblematičen), nujno potrebni.

Na podlagi zapisanega ostajam do japonskega kapitalskega trga medvedje razpoložen, z določenimi izjemami. Sicer bom z največjim veseljem in navdušenjem spremenil svoj odnos do Japonske, če poteze politike in centralne banke ne bodo več polovičarske.

Aleš Šoba, Krekova DZU:

Dolgoročno je najverjetnejša pot jena, da bo močno izgubil na vrednosti nasproti ostalim valutam, saj bo njihova centralna banka primorana monetizirati državni dolg, kar bo privedlo do hiperinflacije. Japonske javne finance so v nevzdržanem položaju, saj 43 odstotkov davčnih prihodkov gre za servisiranje javnega dolga. Zadolževanje predstavlja večji vir prihodkov, kot znašajo prihodki iz naslova davkov. Do sedaj je prebivalstvo financiralo ta javni dolg, vendar se bo ta slika zaradi demografskih pritiskov v naslednjih letih spremenila, saj bodo upokojenci primorani prodajati svoje finančne naložbe in trošiti in to bo privedlo do financiranja javne porabe s tiskanjem denarja.

Na kratek rok je pa verjetna apreciacija jena nasproti dolarja predvsem zaradi izjemno ohlapne monetarne politike ZDA in kvantitativnega popuščanja, ki ga nameravajo pričeti izvajati v naslednjih mesecih. To bo negativo vplivalo na vrednost dolarja nasproti ostalim valutam in bo pomenilo rast jena nasproti dolarju, čeprav bo japonska centralna banka intervenirala na trgu valut s preprečitvijo tega scenarija, vendar bo v okolju, kjer želijo vodilna gospodarstva s padcem vrednosti svoje valute povečati svoj izvoz in doseči okrevanje, zelo težko izvedljivo.

Gorazd Belavič, Abančna DZU:

Japonska centralna banka je prejšnji mesec prvič po letu 2004 (po rasti japonskega jena na 15-letni vrh v primerjavi z ameriškim dolarjem) intervenirala na trgu in prodala za 25 milijard ameriških dolarjev domače valute. Jen je po ukrepu kljub temu ponovno blizu tečaja pred intervencijo (83,38 jenov za ameriški dolar). Japonska valuta se v času gospodarskih kriz, tako kot švicarski frank, običajno krepi, enostranske in neusklajene intervencije na trgu valut pa v preteklosti niso prinesle želenega učinka (npr. poizkus japonske centralne banke v letu 2004 in švicarske centralne banke v trenutni krizi).

Glede na pritisk japonskih izvoznikov, ki na račun močnega jena izgubljajo (npr. Toyota z dvigom tečaja jena v primerjavi z ameriškim dolarjem za 1 jen izgubi okoli 350 milijonov dolarjev dobička iz poslovanja) in posledično tudi močnega političnega pritiska, lahko pričakujemo nadaljnje ukrepanje s strani vlade in centralne banke, vendar pa ne pričakujem močnega padca jena temveč le morda ustavitev rasti. Večji vpliv na menjalni tečaj bi lahko imela politika ameriške centralne banke, ki bi z nadaljnjimi močnejšimi posegi na trgu (odkupi obveznic in posredno “tiskanje denarja”) lahko še dodatno pritisnila na krepitev jena.

Aleš Kavrečič, Primorski skladi:

Japonsko ministrstvo za finance je s septembrsko prodajno akcijo v višini 2,13 milijard jenov, skušalo ustaviti krepitev domače valute. Rast so sicer ustavili, vendar veselje je trajalo le nekaj dni. Ob koncu septembra se je valutni par USD/JPY ponovno znašel na nivojih pred izvedbo prodaje domače valute.

Individualni ukrepi japonske vlade bodo sicer ublažili krepitev jena, vendar bo učinkovitost tovrstnih akcij vprašljiva dokler bodo le-te izvršene individualno in nekoordinirano z ostalimi mednarodnimi finančnimi inštitucijami. Tudi zato nam je bližji pogled A Nouriel Roubinija.

Kruno Abramovič, NLB Skladi:

Ker se prebivalstvo Japonske še kar ne more odločiti, da bo prenehalo varčevati v tako visokem obsegu, ni za pričakovati večje depreciacije jena, hkrati pa japonska ekonomija ni odvisna od prilivov tujega kapitala. Menim tudi, da ukrepi tečajne politike, s katerimi je nedavno pričela japonska vlada, ne morejo biti preveč uspešni, zlasti ne v razmerah, ko se s tem ukvarjata denimo Kitajska in ZDA, hkrati pa tudi druga »močna« valuta, švicarski frank.

Mitja Svoljšak, NFD DZU:

Delim mnenje g. Faberja. Japonski jen bo zaradi nadaljevanja deflacijskih pritiskov na Japonskem, operacij odprtega trga BOJ, okrevanja globalnega gospodarstva in posledičnega višanja obrestnih mer, sčasoma začel izgubljati svojo vrednost. Svoje bo dodala tudi posledična vrnitev t.i. “yen carry trade”-a.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja