EU preprečila evropski Lehman Brothers

EU preprečila evropski Lehman Brothers

Bruselj - Evropska unija se je po mnenju številnih politikov in analitikov s pomočjo Grčiji in drugimi ukrepi za stabilnost evra uspela izogniti scenariju, ki ga je v ZDA povzročil zlom ameriške banke Lehman Brothers. Ta je sicer zaradi tesne povezanosti svetovnih finančnih trgov udaril tudi Evropo, ki si zato prizadeva okrepiti nadzor nad temi trgi.

 

V težavnih pogajanjih o vzpostavitvi mehanizma v pomoč Grčiji pri soočanju z dolžniško krizo so mnogi evropski politiki opozarjali, da je Grčija evropski Lehman Brothers, zato je ukrepanje nujno, da se ne bi ponovil ameriški scenarij.
Podobno so nato ob vse večjih težavah Portugalske in Španije opozarjali v še težavnejših pogajanjih o vzpostavitvi mehanizma za finančno stabilnost v Evropi v pomoč drugim državam članicam unije, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija.
Ker je bilo preveč na kocki, so se države v območju evra v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom vendarle uspele dogovoriti o vzpostavitvi mehanizma v pomoč Grčiji. Ta predvideva 110 milijard evrov posojil v treh letih; od tega so države v območju evra pripravljene prispevati 80 milijard evrov.
Prvi obrok posojil Grčiji, ki je skupaj s prispevkom IMF znašal 20 milijard evrov, je bil izplačan maja letos. Drugi obrok naj bi bil sprožen kmalu in naj bi skupaj s prispevkom IMF znašal devet milijard evrov. V drugem obroku sodeluje tudi Slovenija s 104 milijoni evrov.
Prav tako so se države članice unije uspele dogovoriti o vzpostavitvi mehanizma za stabilnost evra, ki v treh letih predvideva 440 milijard evrov potencialnih jamstev državam v območju evra, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija. Sodelovanje v mehanizmih je proporcionalno.
Slovenski finančni minister Franc Križanič je julija v Bruslju opozoril, da bi "zlom Grčije pomenil učinek snežne kepe, bil bi nekaj takega kot Lehman Brothers". Ob tem je ocenil, da so države v območju evra z ustreznim ukrepanjem preprečile tak scenarij.
Če bi se bivši ameriški finančni minister Henry Paulson podobno lotil reševanja krize Lehman Brothers, potem "za krizo, ki smo jo lani videli, sploh ne bi vedeli, da je možna", je julija še menil minister Križanič.
Druga plat tega ukrepa, torej vzpostavitve obeh omenjenih mehanizmov, je zahteva po strogih varčevalnih ukrepih s ciljem zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Najbolj boleče ukrepe izvaja Grčija, a k učinkovitemu ukrepanju so se morale zavezati tudi vse druge države.
Po izbruhu krize namreč skoraj vse države članice unije kršijo pakt stabilnosti in rasti, ki določa proračunska pravila. Pakt opredeljuje zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda, javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP.
Na zahtevo Nemčije so države članice unije vzpostavile tudi posebno skupino za ekonomsko upravljanje, ki jo vodi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Ta naj bi oktobra predstavila končno poročilo o predlogih za proračunsko in gospodarsko reformo.
Prvi cilj Van Rompuyeve skupine je zaostriti proračunsko disciplino z uveljavitvijo strožjih sankcij, med katerimi se omenjata zamrznitev evropskih sredstev in celo zamrznitev glasovalne pravice pri odločanju v EU. Dogovora o sankcijah za zdaj sicer še ni.
So se pa države članice v tem okviru že dogovorile za vzpostavitev evropskega semestra. Gre za poenotenje proračunskega načrtovanja držav članic in s tem za krepitev nadzora nad nacionalnimi proračuni, saj bodo ti najprej preučeni na evropski ravni, preden bodo o njih odločili nacionalni parlamenti.
Cilj Van Rompuyeve skupine je tudi poostriti nadzor nad konkurenčnostjo držav članic s ciljem zmanjšanja razlik v konkurenčnosti, predvsem med Nemčijo in drugimi članicami. Prav tako unija svoje članice poziva, naj pospešijo strukturne reforme.
Poleg tega je Evropska unija tik pred dokončnim sprejetjem svežnja o finančnem nadzoru, ki predvideva vzpostavitev treh novih evropskih agencij za nadzor bančništva, zavarovalništva in vrednostnih papirjev ter evropskega odbora za sistemska tveganja. Ta telesa naj bi začela delovati 1. januarja prihodnje leto.
Unija načrtuje tudi številne druge ukrepe s ciljem preprečitve kriz, kakršna je izbruhnila konec leta 2008 po zlomu Lehman Brothersa. Med temi sta trenutno najbolj aktualna predloga za uvedbo bančnih dajatev in davka na transakcije, glede katerih pa države članice niso enotne. Poleg tega ni enotnosti o tem na mednarodni ravni.

V težavnih pogajanjih o vzpostavitvi mehanizma v pomoč Grčiji pri soočanju z dolžniško krizo so mnogi evropski politiki opozarjali, da je Grčija evropski Lehman Brothers, zato je ukrepanje nujno, da se ne bi ponovil ameriški scenarij.

Podobno so nato ob vse večjih težavah Portugalske in Španije opozarjali v še težavnejših pogajanjih o vzpostavitvi mehanizma za finančno stabilnost v Evropi v pomoč drugim državam članicam unije, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija.

Ker je bilo preveč na kocki, so se države v območju evra v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom vendarle uspele dogovoriti o vzpostavitvi mehanizma v pomoč Grčiji. Ta predvideva 110 milijard evrov posojil v treh letih; od tega so države v območju evra pripravljene prispevati 80 milijard evrov.

Grčiji kmalu izplačanih skupno 29 milijard evrov

Prvi obrok posojil Grčiji, ki je skupaj s prispevkom IMF znašal 20 milijard evrov, je bil izplačan maja letos. Drugi obrok naj bi bil sprožen kmalu in naj bi skupaj s prispevkom IMF znašal devet milijard evrov. V drugem obroku sodeluje tudi Slovenija s 104 milijoni evrov.

Prav tako so se države članice unije uspele dogovoriti o vzpostavitvi mehanizma za stabilnost evra, ki v treh letih predvideva 440 milijard evrov potencialnih jamstev državam v območju evra, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija. Sodelovanje v mehanizmih je proporcionalno.

Slovenski finančni minister Franc Križanič je julija v Bruslju opozoril, da bi "zlom Grčije pomenil učinek snežne kepe, bil bi nekaj takega kot Lehman Brothers". Ob tem je ocenil, da so države v območju evra z ustreznim ukrepanjem preprečile tak scenarij.

Če bi se bivši ameriški finančni minister Henry Paulson podobno lotil reševanja krize Lehman Brothers, potem "za krizo, ki smo jo lani videli, sploh ne bi vedeli, da je možna", je julija še menil minister Križanič.

Nujno bo potrebno zmanjšati javnofinančni primankljaj

Druga plat tega ukrepa, torej vzpostavitve obeh omenjenih mehanizmov, je zahteva po strogih varčevalnih ukrepih s ciljem zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Najbolj boleče ukrepe izvaja Grčija, a k učinkovitemu ukrepanju so se morale zavezati tudi vse druge države.

Po izbruhu krize namreč skoraj vse države članice unije kršijo pakt stabilnosti in rasti, ki določa proračunska pravila. Pakt opredeljuje zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda, javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP.

Na zahtevo Nemčije so države članice unije vzpostavile tudi posebno skupino za ekonomsko upravljanje, ki jo vodi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Ta naj bi oktobra predstavila končno poročilo o predlogih za proračunsko in gospodarsko reformo.

Prvi cilj Van Rompuyeve skupine je zaostriti proračunsko disciplino z uveljavitvijo strožjih sankcij, med katerimi se omenjata zamrznitev evropskih sredstev in celo zamrznitev glasovalne pravice pri odločanju v EU. Dogovora o sankcijah za zdaj sicer še ni.

So se pa države članice v tem okviru že dogovorile za vzpostavitev evropskega semestra. Gre za poenotenje proračunskega načrtovanja držav članic in s tem za krepitev nadzora nad nacionalnimi proračuni, saj bodo ti najprej preučeni na evropski ravni, preden bodo o njih odločili nacionalni parlamenti.

Cilj Van Rompuyeve skupine je tudi poostriti nadzor nad konkurenčnostjo držav članic s ciljem zmanjšanja razlik v konkurenčnosti, predvsem med Nemčijo in drugimi članicami. Prav tako unija svoje članice poziva, naj pospešijo strukturne reforme.

Unija predvideva tudi številne druge ukrepe

Poleg tega je Evropska unija tik pred dokončnim sprejetjem svežnja o finančnem nadzoru, ki predvideva vzpostavitev treh novih evropskih agencij za nadzor bančništva, zavarovalništva in vrednostnih papirjev ter evropskega odbora za sistemska tveganja. Ta telesa naj bi začela delovati 1. januarja prihodnje leto.

Unija načrtuje tudi številne druge ukrepe s ciljem preprečitve kriz, kakršna je izbruhnila konec leta 2008 po zlomu Lehman Brothersa. Med temi sta trenutno najbolj aktualna predloga za uvedbo bančnih dajatev in davka na transakcije, glede katerih pa države članice niso enotne. Poleg tega ni enotnosti o tem na mednarodni ravni.

Priporoči članek prijatelju