Pozitivni odzivi na strožja bančna pravila

Članek slika

Ljubljana/Bruselj - Predstavniki finančnih ustanov v Sloveniji in po svetu so danes v glavnem pozdravljali nova bančna pravila, ki so jih v nedeljo v Baslu sprejeli guvernerji centralnih bank in regulatorji iz 27 držav. Sprejem pravil, poimenovanih Basel III, je pozitivno vplival tudi na gibanje tečajev delnic na vodilnih svetovnih borzah.

 

V Banki Slovenije so dejali, da pri uskladitvi slovenskih bank z novimi bančnimi pravili ne pričakujejo večjih težav, ker pomemben del kapitala slovenskih bank že sedaj sestavljajo navadne delnice in kapitalske rezerve, ki sodijo med najbolj kvalitetne sestavine kapitala.
Dvig minimalnega količnika temeljnega kapitala Tier 1 s štirih na šest odstotkov pomeni, da bo moral temeljni kapital po novem predstavljati najmanj 75 odstotkov celotnega kapitala in ne le polovico, kot velja sedaj. Banke bodo morale imeti več kvalitetnejšega kapitala z večjo sposobnostjo za pokrivanje izgub iz naslova različnih tveganj, so pojasnili v Banki Slovenije, ki podpira sprejem strožjih pravil.
EU, ki je prav tako pozdravila nova pravila, sicer pripravlja posebno direktivo, v kateri bo natančno predpisana tako vsebina kot časovni okvir novih zahtev, ki bo predvidoma usklajena z novimi pravili, so pojasnili v banki in dodali, da bo treba na podlagi direktive spremeniti zakon o bančništvu in podzakonske akte Banke Slovenije. V banki bodo lahko nove kapitalske zahteve natančneje ocenili, ko bo znan dokončen predlog nove direktive, so še dodali.
Guvernerji centralnih bank in finančni regulatorji iz 27 držav so strožja pravila glede kapitalske ustreznosti bank sprejeli z namenom preprečiti izbruh morebitne nove finančne krize, kakršni smo bili priča pred dvema letoma. Banka Slovenije pri sprejemu strožjih pravil sicer ni aktivno sodelovala, saj Slovenija ni članica baselskega odbora za bančni nadzor.
V NKBM sprejetje strožjih bančnih pravil ocenjujejo kot smiselno z vidika poenotenja definicije kapitala in stabilnosti delovanja bančnega sistema, v Abanki Vipa pa so dejali, da jih nova, strožja pravila glede kapitalske ustreznosti bank, niso presenetila.
Evropska komisija je sporočila, da je pripravljena pripraviti podlago, v skladu s katero bi bila nova pravila za državne članice EU pravno obvezujoča. "Ko bo dogovor potrdila tudi skupina 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev, bo komisija v prvem trimesečju prihodnjega leta predlagala potrebno zakonodajo, ki bi v nedeljo dogovorjena pravila spremenila v pravo EU," je povedal evropski komisar za notranji trg Michel Barnier.
Baselski dogovor sicer ni zavezujoč, vendar ga upošteva večina vodilnih svetovnih finančnih ustanov. Glede zaskrbljenosti, da bi ZDA nova pravila morebiti upoštevala v manjši meri kot EU, zaradi česar bi bile lahko evropske banke manj konkurenčne, pa je Barnier dejal, da bodo predlogi komisije temeljili na oceni učinka pravil, ki naj bi jo opravili sredi novembra.
Prvi mož Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet medtem meni, da bo nedeljski dogovor pomagal odpraviti negotovost in hkrati konsolidirati okrevanje gospodarstva. "Negotovost je na tej ravni globalnega okrevanja naš sovražnik," je v imenu guvernerjev centralnih bank povedal Trichet in izrazil prepričanje, da bodo nova pravila uveljavile tudi ZDA, čeprav v prejšnjem krogu tega niso storile v celoti.
Strožja pravila so pozdravili tudi na Kitajskem. "To predstavlja skupaj s standardi o globalni likvidnosti pomemben ukrep v okviru reform po finančni krizi," je v kratki izjavi na spletni strani zapisala kitajska centralna banka. Japonska agencija za nadzor bančnega sistema pa je danes ocenila, da bodo največje japonske banke lahko zadostile strožjim pravilom.
Sprejem novih bančnih pravil je spodbudil rast tečajev delnic na vodilnih borzah po svetu. To je namreč znova okrepilo zaupanje vlagateljev v bančni sistem. V Parizu je indeks CAC 40 pridobil 1,11 odstotka in trgovanje sklenil pri 3767,15 točke, londonski FTSE 100 se je zvišal za 1,16 odstotka na 5565,53 točke, frankfurtski DAX pa se je oblikoval pri 6261,68 točke, kar je 0,75 odstotka več kot v petek.
Guvernerji centralnih bank in finančni regulatorji iz 27 držav so v nedeljo v Baslu sprejeli strožja pravila glede kapitalske ustreznosti bank, imenovana Basel III. Po novem bo morala višina temeljnega kapitala Tier 1 za banke znašati vsaj šest odstotkov, medtem ko je bila z dosedanjimi standardi predpisana pri štirih odstotkih.
Ostrejša pravila bodo začeli postopno uvajati po letu 2013, višina temeljnega kapitala Tier 1 naj bi se na zahtevanih minimalnih šest odstotkov povzpela do leta 2015. Z uporabo novih pravil naj bi preprečili izbruh morebitne nove finančne krize, kakršni smo ji bili priča pred dvema letoma.

V Banki Slovenije so dejali, da pri uskladitvi slovenskih bank z novimi bančnimi pravili ne pričakujejo večjih težav, ker pomemben del kapitala slovenskih bank že sedaj sestavljajo navadne delnice in kapitalske rezerve, ki sodijo med najbolj kvalitetne sestavine kapitala.
Dvig minimalnega količnika temeljnega kapitala Tier 1 s štirih na šest odstotkov pomeni, da bo moral temeljni kapital po novem predstavljati najmanj 75 odstotkov celotnega kapitala in ne le polovico, kot velja sedaj. Banke bodo morale imeti več kvalitetnejšega kapitala z večjo sposobnostjo za pokrivanje izgub iz naslova različnih tveganj, so pojasnili v Banki Slovenije, ki podpira sprejem strožjih pravil.

EU, ki je prav tako pozdravila nova pravila, sicer pripravlja posebno direktivo, v kateri bo natančno predpisana tako vsebina kot časovni okvir novih zahtev, ki bo predvidoma usklajena z novimi pravili, so pojasnili v banki in dodali, da bo treba na podlagi direktive spremeniti zakon o bančništvu in podzakonske akte Banke Slovenije. V banki bodo lahko nove kapitalske zahteve natančneje ocenili, ko bo znan dokončen predlog nove direktive, so še dodali.

Cilj je preprečiti izbruh nove finančne krize

Guvernerji centralnih bank in finančni regulatorji iz 27 držav so strožja pravila glede kapitalske ustreznosti bank sprejeli z namenom preprečiti izbruh morebitne nove finančne krize, kakršni smo bili priča pred dvema letoma. Banka Slovenije pri sprejemu strožjih pravil sicer ni aktivno sodelovala, saj Slovenija ni članica baselskega odbora za bančni nadzor.

V NKBM sprejetje strožjih bančnih pravil ocenjujejo kot smiselno z vidika poenotenja definicije kapitala in stabilnosti delovanja bančnega sistema, v Abanki Vipa pa so dejali, da jih nova, strožja pravila glede kapitalske ustreznosti bank, niso presenetila.

Evropska komisija je sporočila, da je pripravljena pripraviti podlago, v skladu s katero bi bila nova pravila za državne članice EU pravno obvezujoča. "Ko bo dogovor potrdila tudi skupina 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev, bo komisija v prvem trimesečju prihodnjega leta predlagala potrebno zakonodajo, ki bi v nedeljo dogovorjena pravila spremenila v pravo EU," je povedal evropski komisar za notranji trg Michel Barnier.

Baselski dogovor sicer ni zavezujoč, vendar ga upošteva večina vodilnih svetovnih finančnih ustanov. Glede zaskrbljenosti, da bi ZDA nova pravila morebiti upoštevala v manjši meri kot EU, zaradi česar bi bile lahko evropske banke manj konkurenčne, pa je Barnier dejal, da bodo predlogi komisije temeljili na oceni učinka pravil, ki naj bi jo opravili sredi novembra.

Prvi mož Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet medtem meni, da bo nedeljski dogovor pomagal odpraviti negotovost in hkrati konsolidirati okrevanje gospodarstva. "Negotovost je na tej ravni globalnega okrevanja naš sovražnik," je v imenu guvernerjev centralnih bank povedal Trichet in izrazil prepričanje, da bodo nova pravila uveljavile tudi ZDA, čeprav v prejšnjem krogu tega niso storile v celoti.

Strožja pravila so pozdravili tudi na Kitajskem. "To predstavlja skupaj s standardi o globalni likvidnosti pomemben ukrep v okviru reform po finančni krizi," je v kratki izjavi na spletni strani zapisala kitajska centralna banka. Japonska agencija za nadzor bančnega sistema pa je danes ocenila, da bodo največje japonske banke lahko zadostile strožjim pravilom.

Borze so odločitev pozdravile z optimizmom

Sprejem novih bančnih pravil je spodbudil rast tečajev delnic na vodilnih borzah po svetu. To je namreč znova okrepilo zaupanje vlagateljev v bančni sistem. V Parizu je indeks CAC 40 pridobil 1,11 odstotka in trgovanje sklenil pri 3767,15 točke, londonski FTSE 100 se je zvišal za 1,16 odstotka na 5565,53 točke, frankfurtski DAX pa se je oblikoval pri 6261,68 točke, kar je 0,75 odstotka več kot v petek.

Guvernerji centralnih bank in finančni regulatorji iz 27 držav so v nedeljo v Baslu sprejeli strožja pravila glede kapitalske ustreznosti bank, imenovana Basel III. Po novem bo morala višina temeljnega kapitala Tier 1 za banke znašati vsaj šest odstotkov, medtem ko je bila z dosedanjimi standardi predpisana pri štirih odstotkih.

Ostrejša pravila bodo začeli postopno uvajati po letu 2013, višina temeljnega kapitala Tier 1 naj bi se na zahtevanih minimalnih šest odstotkov povzpela do leta 2015. Z uporabo novih pravil naj bi preprečili izbruh morebitne nove finančne krize, kakršni smo ji bili priča pred dvema letoma.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

V Indiji avgusta rekordna prodaja avtomobilov

09.09.2010

S.

V ZDA manj novih vlog za podporo zaradi brezposelnosti

08.09.2010

S.

Aktualni pregled dnevnih gospodarkih kazalcev

16.09.2010

S.