Cene hrane bodo v tem desetletju ostale visoke in nestanovitne, predvsem na račun naraščajočih dohodkov v hitro rastočih državah in povpraševanja po biogorivih, sta v danes objavljenem skupnem poročilu napovedali Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).
Čeprav se bodo cene verjetno znižale z visokih ravni, doseženih letos, se lahko pričakuje dolgoročne cenovne dvige za do 20 odstotkov pri žitu in 30 odstotkov pri mesu, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v kmetijski napovedi za obdobje 2011-2020 opozarjata omenjeni organizaciji.
Nezadostna rast dobave v primerjavi s povpraševanjem
Poročilo, ki sta ga organizaciji objavili pred srečanjem kmetijskih ministrov skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) prihodnji teden v Parizu, krivca za povečano nestanovitnost cen bolj kot v špekulantih vidi v nezadostni rasti dobave v primerjavi s hitro rastočim povpraševanjem.
Ministri skupine G20 naj bi na srečanju v Parizu poskušali doseči dogovor o ukrepih za povečanje preglednosti in regulacije trgov, potem ko so cenovni skoki v zadnjih letih prizadeli potrošnike po vsem svetu in v več državah celo sprožili nemire.
Poročilo napoveduje, da bodo višje cene energije in omejitve glede razpoložljive zemlje in vode zamejile vpliv povečanega donosa in skupne proizvodnje, naraščajoče prebivalstvo in vse višji dohodki v hitro rastočih državah, kot sta Kitajska in Indija, pa bodo vzdrževali močno povpraševanje.
Zaradi tega in nizkih zalog bodo spremembe proizvodnje, ki jih bodo povzročile izredne vremenske razmere, postale glavni dejavnik za stabilnost mednarodnih cen. To sta denimo potrdila suša v Rusiji in vlažno vreme v ZDA lansko leto. V prihodnje naj bi spremembe proizvodnje zaradi vremenskih razmer imele še večji vpliv na gibanje cen.
Cene hrane bodo višje
Cene rib, svinjine in sira naj bi bile v tekočem desetletju v povprečju realno za 10 odstotkov višje kot v predhodnem desetletju. Za riž napovedujejo 15-odstotno podražitev, koruza, rastlinska olja in sladkor naj bi se podražili za 20 odstotkov, perutnina za 30 odstotkov, maslo pa skoraj za 50 odstotkov.
Kmetijska proizvodnja naj bi medtem v tem desetletju v povprečju beležila 1,7-odstotno rast letno, potem ko je v predhodnem letu dosegala 2,6-odstotno povprečno letno rast.
Višja uporaba kmetijskih virov za proizvodnjo biogoriv
Zaradi vse višjih cen energije pa naj bi še naprej rasla uporaba kmetijskih virov za proizvodnjo biogoriv. Do leta 2020 naj bi bilo že 13 odstotkov svetovne proizvodnje žit, 15 odstotkov proizvodnje olj in 30 odstotkov proizvodnje sladkornega trsa namenjenih za biogoriva.
