Kar nekaj časa smo bili v pričakovanju inverzne krivulje obvezniških trgov v ZDA. To se je avgusta tudi zgodilo. Donosnost desetletne obveznice je bila nižja od donosnosti dveletne obveznice. Sicer le za kratek čas, trenutno je razlika spet malenkost pozitivna.
Kaj nam to pove? Da obvezniški trg vidi nižjo rast v prihodnosti, mogoče celo recesijo. Prav pred vsako recesijo v zadnjih štiridesetih letih je namreč prišlo do inverzne krivulje med dveletno in desetletno obveznico. Podatki kažejo, da je do recesije po obratu prišlo najprej v sedmih mesecih, lahko pa je trajalo tudi dve ali tri leta. Tako recesija v ZDA letos zelo verjetno ni mogoča, se pa povečuje verjetnost, da do nje pride prihodnje leto. Vsi preostali makroekonomski podatki (zaposlenost, nepremičninski trg, podatki iz proizvodnje, inflacija itd.) za zdaj kažejo na zmerno rast. Ti dejavniki so zelo pomembni pri vplivu na delniške trge. Ko imamo take podatke kot sedaj, je možnost za padec za več kot deset odstotkov na letni ravni (ne znotraj leta) precej majhna. Verjetnost za to je le okoli štiriodstotna. V primeru slabše ekonomske slike pa se ta seveda poveča.
Ali bo do tega prišlo, je odvisno tudi od ameriškega predsednika Trumpa in njegove strategije glede Kitajske. Kot smo že pisali, na kratki rok ameriški kapital še vedno premika trge, kar se pozna na številkah, ki trenutno prihajajo iz Kitajske. Njihova valuta renminbi (juan) je proti dolarju dosegla najnižjo vrednost v zadnjih desetih letih, rast BDP pa je najnižja v zadnjih sedemindvajsetih letih. S tem sovpadajo tudi protesti v Hong Kongu. Zavedati pa se je treba, da Kitajska pri oblikovanju države in prihodnosti gleda precej dlje, kot je to zmožna Amerika. Tam obstaja notranja medijska vojna in pritiski z vseh strani na administracijo, ki so precej močnejši, kot so na Kitajskem. Zdi pa se, da je prihodnost Kitajske na malo daljši rok zelo optimistična. Nadaljuje se namreč transformacija ekonomije. V zadnjih petih letih so izgubili 14 milijonov delovnih mest v proizvodnji in število delovnih mest v storitvah povečali za 70 milijonov. Število ljudi v srednjem razredu je okoli 300 milijonov. Prognoze pa kažejo, da se bo število v naslednjih desetih letih podvojilo. Začenjali so razvijati tretje- in četrtorazredna mesta, kjer živi dodatnih 500 milijonov ljudi. Vsi ti bodo lahko z višjo kupno močjo prišli do boljših storitev in proizvodov iz tujine. Kitajska bo postala neto uvoznik. Na ta račun pa bo pridobil ves svet.
Trgovinska vojna bo tako z razvojem Kitajske vedno manj pereča tema, saj se bodo neravnovesja začela urejati sama od sebe. Seveda bo do takrat preteklo še nekaj vode. Zdi pa se, da bodo tudi ZDA prisiljene v omejitev, saj bodo višje cene uvoznih artiklov negativno vplivale na ameriško ekonomijo. Tako bo zelo zanimivo spremljati, do kam lahko Trump pripelje trgovinsko vojno.
