Nemčija pred ukrepi oživljanja gospodarstva

Nemčija pred ukrepi oživljanja gospodarstva

Uradne nemške institucije so prejšnji konec tedna doživele svoj »A-ha!« trenutek in javnosti sporočile, da je največje evropsko gospodarstvo v nezavidljivem položaju (tako rekoč tik pred tehnično recesijo), ki zahteva ustrezno ukrepanje, čemur ne nasprotuje niti kanclerka Merklova.

Močna budnica za motor Evrope je bilo Eurostatovo poročilo o gospodarski aktivnosti v drugem letošnjem četrtletju, v katerem ugotavljajo, da je nemški BDP padel za 0,1 odstotka glede na prejšnje četrtletje. Verjetno pa so nemški analitiki (in tudi vlada) dan prej prav tako opazili rezultate ankete ZEW, ki jo opravljajo med tristo finančnimi strokovnjaki in ki so pokazali na padec pričakovanj o gospodarski aktivnosti na najnižjo raven od dolžniške krize (–44,1).Po ocenah analitikov Bloomberga je omenjeni kazalnik pričakovanj dober »napovedovalec« prihodnje rasti BDP, skladno s trenutno ravnjo pa ocenjujejo negativno gospodarsko rast v zadnjem letošnjem četrtletju v višini 0,2 odstotka. Nemčija se sicer z upočasnjevanjem aktivnosti spopada že dolgo. Industrijska proizvodnja peša vse od konca leta 2017, od sredine lanskega leta pa ima na letni ravni celo negativno rast. Podoben vzorec lahko opazimo tudi pri proizvodnih naročilih, tako domačih kot tujih. Anketa, ki jo med vodstvom podjetij opravlja IHS Markit, kaže na izrazito poslabšanje v predelovalni dejavnosti v letošnjem drugem četrtletju. Podjetja so zaradi manjših naročil iz tujine zmanjšala zaposlovanje in nabavno aktivnost. Predsednik ZEW instituta vzroke za upočasnjevanje nemškega gospodarstva vidi v trgovinskih razprtijah med Kitajsko in ZDA, ki ustvarjajo negativne pritiske na tamkajšnje valute, in v brexitu. Pridružuje se mu tudi ekonomist IHS Markita, ki poleg tega opozarja na upočasnjujoče kitajsko gospodarstvo. Prizadeta pa ni več samo predelovalna dejavnost, razpoke se kažejo tudi v potrošniškem razpoloženju, ki je sicer še razmeroma visoko, a z jasnim negativnim trendom. Kaj dosti k boljšemu razpoloženju potrošnikov očitno ne pripomore tudi skoraj petodstotna rast neto plač.Ob vsem omenjenem torej ni presenetljivo, da so v nemški centralni banki v svojem zadnjem mesečnem poročilu ocenili, da bi se Nemčija tudi v tekočem četrtletju lahko spopadla s padajočo gospodarsko rastjo, s čimer bi zašla v recesijo. Najbolj jih skrbi poslabšanje zasebne potrošnje, preden se izboljšajo razmere v predelovalni industriji. Podatki in opozorila so, kot rečeno, dosegli tudi nemško vlado, ki domnevno pripravlja sveženj fiskalnih ukrepov v vrednosti 50 milijard evrov. Ukrepi naj bi bili usmerjeni predvsem v povečanje zasebne potrošnje, kar naj bi preprečilo obsežnejšo brezposelnost. Kot bi lahko pričakovali od Nemcev, bodo proučili možnost programov spodbud za izboljšanje energetske učinkovitosti nepremičnin ter programov kratkotrajnejšega zaposlovanja, v recesiji pa tako ali tako delujejo tudi tako imenovani avtomatični stabilizatorji.Kaj si o vsem tem mislijo vlagatelji na kapitalskih trgih? Delniški indeks DAX je vsega slabih deset odstotkov pod zgodovinsko najvišjo vrednostjo, povpraševanje po nemških obveznicah pa se ne zmanjšuje. Trenutno morajo vlagatelji plačati, da nemški državi lahko posodijo denar. Nemška vlada ima torej več kot ugodne pogoje za zadolževanje, njihov tradicionalno konservativnejši pristop do javnih financ pa jim omogoča tudi dovolj manevrskega prostora. Zanimivo bo, ali bo Nemčiji tokrat uspelo zagnati gospodarstvo, preden se poslabša razpoloženje vlagateljev.

mag. Gorazd Belavič, CFA
direktor sektorja za analize, Triglav Skladi

Priporoči članek prijatelju