Hladna vojna 2.0

Članek slika

Kaj so ozadja ameriško-kitajskega spora?

V petek, 17. maja, je ameriški predsednik podjetjem Združenih držav prepovedal poslovanje s kitajskim gigantom Huawei brez posebnega državnega dovoljenja. Podlaga za prepoved je nacionalna varnost Američanov, saj naj bi oprema, ki jo izdeluje Huawei, omogočala vohunjenje. ZDA so na to možnost opozarjala že dlje časa, do podobnih ugotovitev pa je prišel tudi največji evropski telekom Vodafone, ki naj bi na Huawei opremi odkril t.i. »zadnja vrata«. Huawei je sicer vodilni proizvajalec opreme za bodoče 5G omrežje in vse obtožbe zanika.

Zakaj je 5G tako pomemben?

Omrežje 5G ne bo samo omogočalo izjemne hitrosti prenosa podatkov, ampak bo hrbtenica bodoče ekonomije. Podpiralo bo delovanje pametne tehnologije vse od srčnih monitorjev do samovozečih vozil. V kolikor bi ameriški komunikacijski stolpi uporabljali Huawei opremo in če res obstajajo »zadnja vrata«, to lahko pomeni kitajski nadzor zgolj s pritiskom na gumb.

Dramatična poteza prepovedi poslovanja pa na drugi strani pomeni, da se bo razvoj prihodnje generacije omrežja upočasnil. Kot že omenjeno, je Huawei vodilni na tem področju. Konkurenti, kot sta Nokia in Cisco, sicer prav tako razvijajo podobno opremo, ki pa se cenovno ne more primerjati z Huaweijevo, pa tudi pri razvoju je z naskokom v ospredju.

Ideološka razhajanja

Kitajska vizija je reguliran internet, kar je popolno nasprotje svobodnemu internetu, kot ga vidijo ZDA. Omejili so dostop do interneta in socialnih omrežij, ki jih ponujajo Facebook, YouTube in Google, in na ta način od zahodnega načina življenja izolirali petino svetovne populacije. Mladi Kitajci ne poznajo izraza 'poguglati'. 

Čeprav je splet reguliran, to ni onemogočilo vzpona kitajskih titanov, kot so Tencent Holdings, Alibaba Group in podobni. Kitajska je leta 2017 uzakonila, da se vsi podatki o njihovih državljanih hranijo in so kadarkoli dostopni oblastem. Kako pomemben je nadzor za predsednika Xija, priča podatek o videonadzoru kitajskih 1,4 milijarde državljanov. Po podatkih IHS Markit je na kitajskih ulicah in javnih stavbah postavljenih 176 milijonov kamer za prepoznavo obraza – ampak tudi Amerika jih ima 50 milijonov.

Pomanjkljivosti svobodnega interneta

Kitajski model uporabe interneta v Aziji pridobiva popularnost ravno v času, ko jo ameriški modeli zgublja. Izgublja zaradi očitkov, da sta Facebook in Twitter zmanipulirala ameriške volitve v letu 2016, kritik platformi YouTube, da niso pravočasno odkrili otroške pornografije, in, nenazadnje, zakaj so potrebovali celih 10 minut, preden so ustavili oddajanje strelskega pokola na Novi Zelandiji v živo.

Jugovzhodna Azija je precej naklonjena regulaciji, zadnji, ki želita omejevanje vsebin na internetu, sta Tajska in Vietnam. Kontrola namreč zelo olajša vzdrževanje aktualnega režima in kontrolo moči, obenem pa omogoča tudi izolacijo pred različnimi šoki.

Kaj še skrbi ZDA?

Razširitev kitajske tehnologije in ideologije po Aziji bi lahko pomenila podporo avtoritarnim režimom. Razširitev kitajskega stila interneta v Aziji postaja problem za gigante, kot sta Facebook in Google, saj sta zavezana drakonski regulaciji, kaj se lahko pojavlja na njunih platformah ter kako hranijo in uporabljajo pridobljene informacije. Z vidika azijskega uporabnika spleta je to padec standarda zasebnosti in povečan nadzor nad svobodo govora na omenjenih platformah. Zaenkrat je popularnost ameriških socialnih medijev v azijskih državah še velika, na dolgi rok pa lahko postanejo bolj popularni kitajski WeChat, TikTok in Alipay, ki že veliko vlagajo v promocijo v regiji.

Digitalna železna zavesa

Če se velesili ne uspeta dogovoriti, je zelo verjetno, da se bosta v naslednjih desetih letih razvili dve veji spletnega poslovanja: kitajski in nekitajski stil, slednjega bodo vodile ZDA. Nekdanji CEO Googla na Kitajskem Eric Schmidt je slikovito izjavil, da bo internet »počil po sredini«.

Kitajska je v zadnjem desetletju močno napredovala na različnih tehnoloških področjih in v umetni inteligenci. Američani se na vse kriplje upirajo izgubi tehnološkega primata. Kitajski so omejili dostop do najnovejših tehnologij, zelo so otežili tudi prenos znanja: kitajskim znanstvenikom so omejili vize, kitajskim študentom, ki bi se izobraževali na primer na področju robotike, omejujejo vpis na univerze ipd.

Morda je to za Kitajsko blagoslov, saj si že leta prizadeva, da bi se izobraženi kadri vrnili domov in nadaljevali s svojim delom, vendar kljub obsežnim spodbudam ni bila preveč uspešna. Mnogi se niso želeli vrniti ravno zaradi represivnega režima. Z omejitvami, ki so jih sprožile ZDA, pa se situacija posameznika lahko spremeni. Opcija sicer ostaja delo v EU in Indiji, ki prav tako postaja tehnološko razvojno naravnana, vendar se jih bo verjetno velika večina vrnila domov. ZDA bodo na ta način izsušile bazo svojih znanstvenikov, saj so univerze pri razvoju raziskovalnih dejavnosti leta slonele na pritoku študentov. Univerza MIT je v svoji raziskavi že pred časom ugotavljala, da ZDA izgubljajo ekonomsko moč ter da se povečujejo raziskave in razvoj zunaj ZDA.

Kaj bo storila Kitajska?

Pričakovati je, da bo prepoved poslovanja sprožila povračilne ukrepe. V smislu »ti meni – jaz tebi« lahko Kitajska dvigne carine na uvoz Applovih pametnih telefonov. Bolj pomembno pa je, da lahko omeji ali ustavi izvoz redkih kovin (rare earth metals), ki so ključna sestavna komponenta vsega - od mobilnih telefonov do vetrnih turbin.

Pričakujemo lahko, da bodo še povečali vložek v razvoj svoje lastne pametne tehnologije, od čipov, polprevodnikov, do operacijskega sistema za pametne telefone, in uvedli svoje tehnološke standarde. Kitajska je med svoje dolgoročne cilje zapisala, da želijo postati svetovna velesila v umetni inteligenci in to do leta 2030.  V ta namen država obsežno investira in nudi spodbude temu segmentu industrije. Morda bo zdaj do tega prišlo že prej. Huawei že razvija svoj čip in operacijski sistem, vendar doslej brez vidnega uspeha.

Je prepoved vredna bolečine, ki jo bo povzročila?

Spor bo prizadel velike tehnološke družbe z globalnimi dobavnimi verigami, kot so Apple, Intel in Qualcomm, in kitajske tehnološke velikane, kot je Huawei, ki želijo poslovati z ameriškimi podjetji. Razen za Huawei ZDA razmišlja o razširitvi »črne liste« še za pet kitajskih proizvajalcev, med njim tudi vodilnega proizvajalca opreme za video nadzor.

Kratkoročno bodo zagotovo trpeli ameriški proizvajalci čipov in druge komunikacijske opreme. Tudi software bo zajet v prepoved. Huawei pametni telefoni uporabljajo Googlov operacijski sistem Android. Google ga bo za telefone Huawei podpiral z posodobitvami še tri mesece, potem pa jim bo na voljo zgolj okrnjena javna različica sistema, s katero ni mogoče dostopati do Gmaila, Google Maps, ipd. Omenjeno za kitajskega uporabnika sploh ne predstavlja problema, ker so Googlove aplikacije prepovedane, prizadeta bo predvsem Evropa, ki je drugi največji posamični trg za Huawei.

Kdo bo zmagovalec?

Uvrstitev kitajskih tehnoloških podjetij na »črno listo« je lahko zgolj pogajalska poteza v trgovinskem sporu. Tudi če do dogovora pride, pa vse kaže, da se bo tehnološko razhajanje nadaljevalo. Prava tehnološka hladna vojna lahko traja zelo dolgo in ne bo vedno prijazna do ameriškega potrošnika. V vojni izčrpavanja ni zmagovalec ta, ki se najboljše bori, ampak tisti, ki lahko zdrži najdlje. Kitajska druge opcije pravzaprav nima. 

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja