Vrnitev Balkan Ekspresa 2.0

Članek slika

Balkan v zadnjih letih vedno znova dokaže, da bi lahko postal varno zatočišče za slovenske vlagatelje. Z izjemo afere Agrokor, kakšnih večjih pretresov na teh trgih nismo doživeli. In tudi gibanje delniških trgov je le delno korelirano z gibanjem razvitih svetovnih borz. Bi lahko rekli, da so borze na območju bivše skupne države končno začele vračati zaupanje vlagateljev in da jih čaka svetla prihodnost?

Balkan je ena od zgodb, ki so najbolj zaznamovale naložbeno zgodovino mladega slovenskega trga. Pred letom 2008 je regija veljala za "meko" med vlagatelji, ki se niso ozirali na tveganja, ki jih ta regija predstavlja. Pretekla gibanja vrednosti so pokazala na surovo volatilnost trgov - od 100 odstotnih pozitivnih donosov v enem, do 50 odstotnih negativnih donosov v naslednjem letu. Navkljub težkim spominom mnogih, regija še vedno nosi velik potencial dolgoročne rasti. Vendar pa bodo morali biti vlagatelji v bodoče bistveno bolj previdni kot v preteklosti in na balkanske trge investirati le manjši del naložbenega portfelja. 

Razlog za razprodaje delnic in točk balkanskih skladov v letu 2008  lahko povežemo z obdobjem povečane negotovosti glede rešitve statusa Kosova, z volitvami na Hrvaškem, s hipotekarno krizo v ZDA ter z nastopom globalne finančne krize in drastičnega upada gospodarske aktivnosti v svetu. Leto 2008 je bilo najbolj stresno leto vlagateljev v balkanske vzajemce, saj so tečaji, po izredni rasti v letu 2007, v letu 2008 strmoglavili in v enem letu beležili padce več kot 50 odstotkov vrednosti. Zaradi prevelike izpostavljenosti balkanskim trgom se je del izgub prenesel na celotne portfelje. Draga lekcija, iz katere upamo, da so se vlagatelji naučili pomena ustrezne razpršitve naložb in pomembnega pravila, da obrobnim trgom kot so balkanski, ne namenimo več kot 15 odstotkov sredstev portfelja. Še večji šok so doživeli vlagatelji, ki so na balkanske trge vstopali s pomočjo lombardnih kreditov, kjer so bile izgube vrednosti zaradi uporabe vzvoda tudi do 3,5 krat višje od tržnih vrednosti.

A zdi se, kot da se Balkan vedno bolj pogosto uvršča na naložbene zemljevide vlagateljev. "Danes je ta regija še vedno močno zapostavljena, zaradi česar so tudi vrednotenja ugodna. To je tudi ključna razlika glede na leto 2006, ko je šla »prodaja čevapčičev« za med do te mere, da so bili vzajemni skladi, ki so imeli v svojem imenu besedo Balkan, Slovenija ali kaj podobnega, že sami po sebi prodajna uspešnica," je trenutno stanje komentiral Marko Bombač iz NLB Skladi. A dodaja, da je regija ob nadpovprečno visokih tveganjih danes ena izmed bolj perspektivnih. "Vrednotenja so ugodna, plačni pritiski pa ob še vedno v povprečju presežnih kapacitetah nižji kot v razvitem svetu, zaradi česar bodo dobički družb iz teh držav rasli hitreje. Dodatno podporo pa bo tečajem nudila ohlapna denarna politika ECB, zaradi česar pričujemo, da se bo del denarja v iskanju donosov naposled preselil tudi na Balkan," je svoj pogled argumentiral Bombač.

 Nizka likvidnost, a visoka dividendna donosnost

A precej nevarnosti predstavlja izjemno nizka likvidnost, na kar opozarja Sašo Ivanović iz Triglav Skladi. "Vse od vzpona borz v drugi polovici prejšnjega desetletja je bila na omenjenih borzah prisotna nizka likvidnost in s tem manjša koreliranost tečajev z gibanji borznih indeksov na razvitih trgih. Težko bi rekli, da se vlagatelji vračajo. Likvidnost je bolj odvisna od dogodkov, ki zaznamujejo posamezen trg, v povprečju pa je bistveno nižja, kot je bila v času razcveta. Del rasti je bil spodbujen s prevzemi, kar za prihodnost pomeni vse manj izdajateljev na borzi in nižjo likvidnost," je povedal v pogovoru za Vzajemce. Z njimi se strinjajo tudi analitiki ALTA Skladi, ki pa dodajajo, da se na posameznih trgih povečuje interes, vendar so večinoma prisotni lokalni vlagatelji. "Večjih nakupov s strani tujcev še ni zaznati, še najbolj iz tega vidika kaže slovenskemu trgu. Še posebej sedaj ko se je nekoliko nepričakovano zgodila prevzemna zgodba Gorenja, in ni vrag, da bi se lahko v prihodnje odvila še kakšna transakcija. Se pa s prevzemi tudi znižuje izbor naložb in tudi tu bodo tujci večinoma kupovali le večje »blue chipe«," so dejali.

 Na pozitivni strani bi lahko izpostavili dividendno donosnost, ki je v primerjavi z razvitimi trgi, višja. "Na pozitivni strani lahko omenimo, da je v regiji moč najti delnice podjetij s stabilnim poslovanjem in dividendnim donosom bistveno višjim, kot ga ponujajo bančne obresti ali primerljive delnice na razvitih trgih," meni Ivanovič. Strinjajo se tudi ALTA Skladi, a svarijo predvsem glede hrvaškega trga, da dokler se ne razplete zgodba oziroma prestrukturiranje Agrokorja in prodaja odvisnih družb (Ledo, Jamnica), da ne vidijo, da bi hrvaške delnice lahko zadihale s polno paro.

 V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja