Lahko Evropa še letos preseneti?

Lahko Evropa še letos preseneti?

Moment je slabši in napetosti so večje, a priložnosti donosnejše.

Evropa je na koncu leta 2017 in v začetku leta 2018 beležila »leading« oz. vodilne indikatorje, ki so bili pozitivni in na večletnem vrhu. Posledično je bil tudi gospodarski optimizem v Evropi na vrhu in kazalo je, da je evropsko gospodarstvo v optimalnem območju visoke zaposlenosti in cenovne stabilnosti oz. v t.i. »goldilocks«.

V drugem četrtletju so postajali gospodarski izgledi manj optimistični, predvsem padanje indeksa nabavnih managerjev (PMI) je signaliziralo, da bo v Evropi treba znižati pričakovanja. Temu je sledila tudi ECB, ki je na junijskem zasedanju znižala napoved gospodarske rasti za EMU iz 2,4 % na 2,1 % v letu 2018, pričakovanja za inflacijo pa dvignila iz 1,4 na 1,7 %.

Gibanje evropskih indeksov nabavnih managerjev (PMI)

Slabšemu sentimentu so sledili tudi odzivi na delniških trgih, saj je bil evropski po donosu najslabši med razvitimi delniškimi trgi. V prvem polletju 2018 (podatki do 21. junija) je kot edini trg beležil negativne donose, medtem ko je ameriški trg pridelal več kot 6 % in japonski trg dobra 2 %, merjeno v evrih.

Evropa v primežu slabšega sentimenta, trgovinske vojne in italijanske krize

Razloge za negativne donose na evropskih borzah gre iskati v kombinaciji slabšega ekonomske sentimenta, eskalaciji trgovinske vojne z ZDA in italijanski politični krizi.

ZDA so na začetku junija uvedle 25-odstotno carinsko stopnjo na evropsko jeklo in 10-odstotno na aluminij. Evropa je odgovorila s 25-odstotno carinsko stopnjo na določene ameriške izdelke v višini 2,8 mrd EUR. Predsednik ZDA, Trump, je celo napovedal dodatne carine za evropsko avtomobilsko industrijo, kar bi bilo dodatno zaostrovanje trgovinske vojne.

Evropa ima odgovor na to v močnejšem trgovinskem povezovanju s Kitajsko. V bližnji prihodnosti naj bi se začeli pogovori glede lažjega medsebojnega dostopa na notranji trg, ki bo urejen v okviru investicijskega sporazuma.

Veliko negotovost je povzročila še politična kriza v Italiji, kjer predsednik ni podelil mandata za sestavo vlade 5 zvezdam in Severni ligi. Posledično je razmik donosnosti italijanskih in nemških državnih obveznic poskočil. Predsednik Italije se je kasneje omehčal in podelil nov mandat vladajoči koaliciji, vendar z zahtevo po drugem finančnem ministru. Očitno je najbolj negativni scenarij z mize, vsaj kratkoročno. Srednjeročno pa lahko v Italiji pričakujemo večje tveganje zaradi velike koncentracije evroskeptikov znotraj prihajajoče italijanske vlade in dodaten pritisk na donosnost italijanskih državnih obveznic.

Donosnost 10-letnih državnih obveznic Italije in Nemčije

 

Višja tveganja s seboj nosijo tudi visok potencial evropskih delnic

Evropski delniški trg že nekaj let zaostaja za ameriškim in v letu 2018 je bilo pričakovano, da bo po dolgem času prišlo do preobrata. Zaenkrat zadeve ne kažejo, da bo prišlo do tega. Res pa je, da smo komaj na polovici leta in lahko se še marsikaj pripeti.

V kolikor pogledamo z vidika vrednotenj, ugotovimo, da praktično še ni bilo obdobja, v katerem bi bile evropske družbe cenejše od ameriških. Na to situacijo lahko gledamo s pesimističnega in optimističnega zornega kota. Pesimistični pogled veleva, da imajo evropske delnice veliko varnostno maržo. Optimistični pogled narekuje, da imajo evropske delnice velik potencial.

V Evropi lahko pride do izboljšanja izgledov na delniškem trgu, v kolikor se bo trgovinska vojna z ZDA umirila in v Italiji ne bo prišlo do zaostrovanja evroskeptičnega političnega bloka.

Razmerje kazalnika PB S&P 500 vs. MSCI Europe

 

Uroš Vek je upravljavec naložb KBM Infond. 

Priporoči članek prijatelju