Kako so se Italijani spretno lotili reševanja bank

Kako so se Italijani spretno lotili reševanja bank

Italijanska banka Intesa Sanpaolo je velika zmagovalka v zgodbi o sanaciji bank iz Benečije. Za simboličen evro je namreč prevzela zdravi del dveh bank – Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca – v zameno pa je prejela 5,2 milijarde davkoplačevalskega denarja. Evropska komisija očitno nima enakih “vatlov” za banke v državah članicah EU.

Italijanska vlada bo za reševanje obeh bank iz Benečije namenila kar 17 milijard evrov, državno pomoč pa je kljub evropskim pravilom že odobrila tudi Evropska komisija. Bančna skupina Intesa Sanpaolo, sicer edina zainteresirana za sodelovanje v zgodbi o reševanju Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca, bo za simboličen evro prevzela »zdravi del« bank, slaba banka pa bo prevzela slabe terjatve, ocenjene na kar 12 milijard evrov. Intesa Sanpaolo bo od države predvidoma prejela 4,7 milijarde evrov svežega kapitala in dodatnih 400 milijonov evrov garancije za prevzeto premoženje. Obe banki skupaj imata kar dva milijona komitentov, okoli 900 poslovalnic v Italiji in 600 v tujini, zaposlujeta pa 9.960 ljudi v Italiji, 880 ljudi na tujem. Reševanje obeh bank, ki sta se v težavah sicer znašli zaradi številnih slabih posojil, morata zdaj potrditi še italijanski parlament in Evropska centralna banka.

Tadej Kotnik, eden od razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank, ki nenehno opozarjajo na nepravilnosti pri razlastitvi, pa tudi na velike razlike v obravnavi bančnih vlagateljev v različnih državah EU, pojasnjuje, da sta bili Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca v zasebni lasti do junija lani. Takrat ju je z 2,5 milijarde evrov dokapitaliziral italijanski bančni sklad Atlante in tako postal njun večinski lastnik. »Že takrat je šlo za prikrito državno pomoč, saj sta bili banki v tako slabem stanju, da ju ni želel dokapitalizirati nihče. Bančni sklad Atlante je to storil pod očitnimi pritiski države in zgolj dva meseca po tem, ko je bil ustanovljen za odkup slabih terjatev 'zabredlih' bank, in nikakor ne za njuno dokapitalizacijo. Evropska komisija je že takrat pogledala stran in odločila, da to ni bila državna pomoč ter da tudi ni treba, da bi k reševanju banke prispevali njeni upniki,« pravi Kotnik.

Delničarji bodo svoj vložek izgubili

V medijih ni bilo mogoče zaznati, da bodo pri sanaciji bank iz Benečije razlastili imetnike podrejenih obveznic, kot so storili pri nas med sanacijo slovenskih bank decembra 2013. Kotnik pojasnjuje, da pri dokapitalizaciji teh dveh bank junija lani niso razlastili nikogar, in ker Evropska komisija takratne dokapitalizacije ni prepoznala kot državno pomoč, tega tudi ni zahtevala. »V novem krogu pomoči, ki se je začel minulo nedeljo, pa sta bili obe banki uradno razglašeni za insolventni z negativnim kapitalom in je bil nad njima zato že začet insolvenčni postopek. Ker bosta banki prenehali delovati, bodo prenehale tudi njune delnice, zato bodo delničarji svoj vložek izgubili. Koliko bodo izgubili imetniki podrejenih obveznic, pa bo odvisno od tega, ali bo v 'slabem' delu bank na koncu kaj ostalo,« pravi Kotnik. Kot pravi, gre za enak pristop, kot so ga avgusta leta 2014 sprožili pri likvidaciji banke BES (Banco Espirito Santo) na Portugalskem. »Tam se je med postopkom likvidacije izkazalo, da bodo stroški tega postopka zelo verjetno večji od izplena slabih terjatev, torej da bodo tudi imetniki podrejenih obveznic BES ostali brez svojega vložka,« poudarja Kotnik.

Evropska komisija nima enakih meril za vse

Kotnik se strinja, da je nenavadno, da je v primeru reševanja italijanskih bank Evropska komisija odobrila državno pomoč, še posebej zato, ker je manj kot tri tedne prej Evropska komisija pri španski Banco Popular zahtevala bistveno strožjo obravnavo. »Vztrajala je namreč, da mora likvidacija španske banke potekati brez davkoplačevalskega denarja. A popustljivost Evropske komisije do Italije glede reševanja bank in njihovih vlagateljev ni nič novega. Tudi v zadnjih mesecih leta 2013, ko je Slovenija v kar petih bankah naenkrat izbrisala vse podrejene obveznice brez nadomestila, je Evropska komisija Italiji odobrila državno pomoč banki Monte dei Paschi di Siena v višini kar štirih milijard evrov, pri tem pa ni zahtevala nobenega posega v podrejene obveznice oziroma terjatve njihovih imetnikov,« še dodaja Tadej Kotnik.

Priporoči članek prijatelju