Čeprav koncept energetskega razvoja Slovenije še ni sprejet – na pristojnem ministrstvu so objavili tri scenarije, iz katerih naj bi šele nastal načrt prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo – okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi nas moralo skrbeti, saj je prepad med besedami in predvidenimi ukrepi ogromen.
Na ministrstvu za infrastrukturo so v delovno gradivo dokumenta Energetski koncept zapisali, da je »scenarij z dolgoročno rabo jedrske energije stroškovno najbolj učinkovit, medtem ko imamo v scenariju obnovljivih virov energije tudi večjo uvozno odvisnost in višje makroekonomske stroške«. Nekaj manj kot polovico energetskih potreb – 46 odstotkov – sicer Slovenija že danes pokrije z uvozom, je razvidno iz energetske bilance. »Kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije je tudi po letu 2045 stroškovno najbolj učinkovita. V primeru, da se ne odločimo za dolgoročno rabo jedrske energije, bo treba že po letu 2020 izvajati še bolj intenzivno politiko umeščanja obnovljivih virov v prostor,« so še zapisali na ministrstvu.
Vetrnih elektrarn še sedem let ne bo
Besedna zveza »še bolj intenzivno« je pravzaprav sprenevedava, saj so postopki v Sloveniji dolgotrajni in kompleksni, ne pa »intenzivni«. Minister Peter Gašperšič je v intervjuju za Objektiv nedavno sicer dejal, da bodo pri nadomeščanju fosilnih virov energije ključne hidroelektrarne (na srednji Savi). A to je zgolj želja. Pred njeno uresničitvijo se bo treba še odločiti, ali je javna korist umeščanja hidroelektrarn v območje Nature 2000 pomembnejša od varovanja narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Načrti ministrstva za infrastrukturo hkrati kažejo, da naj bi v desetih letih dvignili delež obnovljivih virov energije le za dva odstotka. Tudi najbolj ambiciozni scenariji ne predvidevajo novih vetrnih elektrarn v naslednjih sedmih letih. Sicer pa že od leta 2013 ni bila postavljena niti ena vetrnica – dobili smo le peščico sončnih elektrarn.
Tudi državne spodbude oziroma subvencije za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov se manjšajo. Podatki direktorata za energijo kažejo, da je bilo lani prvič manj subvencij kot leto prej, in sicer za 0,5 odstotka ali za 0,9 milijona evrov manj. Skupaj je bilo lani izplačanih 146,2 milijona evrov subvencij; največ, kar 46 odstotkov ali 66 milijonov evrov, za sončne elektrarne. Letos je za subvencije sicer zagotovljenih 178,8 milijona evrov.
Povprečna višina podpore na proizvedeno enoto električne energije je lani znašala 145,6 evra/MWh, kar je prav tako za tri odstotke manj kot v letu 2015. Vse elektrarne, vetrne, sončne, na biomaso…, ki jih je bilo 3888, so medtem proizvedle za dva odstotka elektrike več kot leto prej. To je zadoščalo za pokrivanje približno osmih odstotkov potreb po električni energiji v Sloveniji, razkrivajo podatki Centra za podpore Borzen, operativnega izvajalca podporne sheme.
JEK v podaljšanje brez presoje vplivov na okolje
Scenariji, iz katerih naj bi nastal energetski koncept, sicer ne predvidevajo gradnje drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2), vendar pa za to naložbo puščajo na stežaj odprta vrata. Če ga zgradimo, izhaja iz scenarijev, bi Slovenija postala neto izvoznica električne energije, v nasprotnem primeru pa bi ostala neto uvoznica »z vsemi posledicami in tveganji, ki iz tega izhajajo«.
Okoljevarstveniki se ob tem sprašujejo, ali bo JEK 2 vstopil skozi zadnja vrata. Na tak način je prišlo tudi do podaljšanja obratovalnega dovoljenja obstoječega bloka. Pred podaljšanjem obratovanja namreč ni bila sprejeta niti presoja vplivov na okolje. Nedavno so se okoljevarstvene organizacije Focus, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, pravnoinformacijski center nevladnih organizacij in E-forum pritožile zoper to odločitev Agencije RS za okolje (Arso). Če ne bo narejena presoja vplivov na okolje, pravijo, bo tako v Sloveniji kot v sosednjih državah javnost popolnoma izločena. Prepričani so tudi, da je Arso s to odločitvijo pohodila več evropskih konvencij.
»Presojo vplivov na okolje bi bilo treba opraviti tudi zato, ker je JEK začela obratovati v času, ko vplivov na okolje še niso presojali. Se pravi, da objektov niso umeščali po današnjih standardih umeščanja jedrskega objekta,« so opozorili. O njihovi pritožbi bo odločalo ministrstvo za okolje in prostor, potem pa jim ostaja na voljo še ustavni spor.
»Do JEK se obnašamo, kot da gre za nedolžno stavbo, v resnici pa je to 35 let stara jedrska elektrarna, ki nosi veliko tveganj. Računsko sodišče že dalj časa opozarja, da je Sklad za razgradnjo JEK finančno podhranjen, še vedno pa ni znano, kako bomo dolgoročno ravnali z najnevarnejšimi odpadki, ki se bodo ob podaljševanju obratovanja povečali za polovico; ministrstvu za infrastrukturo pa se v gradivu za Energetski koncept ne zdi pomembno biti pripravljen na scenarij, ko bi morali elektrarno zapreti pred letom 2045,« je dejala Katja Huš iz Greenpeacea.
