Ni ravno skrivnost, da so odnosi med državami v regiji že dlje časa napeti, vendar zadnje dogajanje - vplivne države so uvedle sankcije zoper Katar - je ta konflikt še zaostrilo.
Pomembnejše države Bližnjega Vzhoda ter okolice so včeraj objavile o prekinitvi diplomatskih stikov s Katarjem zaradi domnevnega podpiranja terorizma ter vmešavanja v notranje konflikte sosednjih držav. Kar osem držav - Savdska Arabija, Združeni Arabski Emirati (ZAE), Bahrajn, Jemen, Egipt, Libija, Maldivi ter Mavricij - so ena za drugo prekinile diplomatske stike s Katarjem.
Strogi ukrepi so bili sprejeti takoj po koncu turneje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po državah v regiji.
Torej, zakaj je do tega prišlo in kako bo vse skupaj vplivalo na regijo ter širše?
Česa je obtožen Katar?
Katar so v preteklosti že večkrat kritizirali zaradi podpore skupin, ki spadajo med teroristične skupine. ZAE še najbolj kritizirajo povezavo Dohe z muslimansko bratovščino ter Hamas, saj jih Abu Dabi označuje za največjo grožnjo Perzijskemu zalivu.
Katar prav tako podpira prepovedane islamistične politične stranke ter uporniške skupine v različnih konfliktih, ki se borijo v Libiji in Siriji. Država spada med največje podpornike uporniških skupin v Siriji, ki zagovarjajo padec trenutnega predsednika Bašar al Asada. Gre za skupine, kot je na primer Tahrir al-Šam, ki veljajo za eno od vej Al Kaide.
Pomoč se izvaja v obliki odkupnin v zameno za osvoboditev ugrabljenih državljanov Katarja. Kapljo čez rob je predstavljala zadnja tranša v višini skoraj milijarde evrov, katero je Doha plačala Irancem ter džihadistom. Kot je poročal Financial Times, je približno 400 milijonov evrov šlo v Iran, 300 milijonov so skozi Hezbollah prejeli borci v Iraku, ostalo pa prej omenjena Tahrir al-Šam, povezana z Al Kaido.
Na regionalni ravni se je Doha bolj tesno povezala s Turčijo, ki izvaja podobno politiko v Siriji. Na teritoriji Katarja se je prav tako odprla tudi turška vojaška baza.
Katar priznava, da je njegov pogled na politični islam drugačen od tistega, katerega imajo sosednje država. Podporo terorističnih skupin pa ostro zavrača. Analitiki pravijo, da bi glavni razlog za sankcije lahko bilo nezadovoljstvo Savdske Arabije nad vedno večjim vplivom Katarja, saj tovrstna politika Katarja ni nova.
Odgovor držav Perzijskega zaliva
V ponedeljek 5. junija sta se prvi o prekinitvi diplomatskih stikov izrekli Savdska Arabija in Bahrajn. Bahrajn je Katar obtožil vmešavanja v notranjo politiko, destabilizacije že tako napete situacije v regiji ter podpore terorističnih skupin. Država je objavila o prekinitvi vseh morskih ter zračnih povezav in izgnala vse katarske diplomate. Poleg tega je Bahrajn dal 14 dni časa vsem državljanom Katarja, da zapustijo državo.
Iste ukrepe je sprejela tudi Savdska Arabija.
K osamitvi Katarja sta se nato naslednji pridružili Libija ter Jemen. Sledili so ZAE. Egipt pa je odkrito kritiziral Katar zaradi podpore ISIS, Al Kaide ter muslimanske bratovščine.
Kot zadnji državi sta se k blokadi pridružili še Mavricij ter Maldivi.
Napetosti so začele naraščati maja, ko je bila na spletni strani katarskega državnega informacijskega medija objavljena izjava katarskega šejka Tamim bin Hamad al Thana, katerega je decembra 2015 obiskal tudi Borut Pahor, o podpori muslimanske bratovščine ter Iranu predlagal premirje. Doha je takrat izjavila, da je bila tarča hekerskega napada, čemur Savdska Arabija ter Bahrajn nista verjela.
Zaostritev po obisku Trumpa
Do zaostritve odnosov je prišlo takoj po obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa Savdske Arabije. V času obiska je potrdil vodilno vlogo Savdske Arabije v boju z vmešavanjem Irana v regionalne konflikte. Turneja ameriškega predsednika je bila namenjena združevanju ameriških zaveznikov v boju proti vplivu Irana ter v boju proti radikaliziranih terorističnih skupin. Med svojo turnejo je Trump poudaril, da morajo države več pozornosti nameniti problematiki financiranja terorizma ter ekstremizma.
Tako je državam Perzijskega zaliva dal zeleno luč za uvedbo sankcij.
Katar sicer na severu države pridobiva nafto ter zemeljski plin skupaj z Iranom. V Dogi so ponosni na svoj nevtralni status ter sprejemajo uradne predstavnike organizacij, katere v mnogih okoliških država spadajo med teroristične organizacije. Po besedam kritikov, je nevtralna pozicija že zdavnaj postala podpora, ki aktivno deluje v nasprotju z interesi sunitskih držav Perzijskega zaliva.
Kljub sankcijam, ne gre pričakovati, da bodo tudi ZDA prekinile sodelovanje s Katarjem.
Posledice za Katar
Katar ima samo 2,7 milijona prebivalcev, a je vpliv države primerljiv s Savdsko Arabijo. Obenem Katar spada med tri najbogatejše države na svetu. Država je v svetu najbolj znana po svoji letalski družbi Qatar Airways, mednarodnemu televizijskemu mediju Al Jazeera. Prav tako zaradi športnih "dosežkov" v rokometu, organizaciji svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022 ter pokroviteljstvu nogometnega moštva Barcelona. V zadnjih letih pa so v Dohi svoja predstavništva odprla številna večja mednarodna podjetja. Tako je jasno, da lahko Katar zaradi sankcij izgubi veliko.
Učinek sankcij se je takoj poznal na naftnem trgu, saj se je cena nafte po objavi sankcij podražila za dober odstotek.
Posledice bodo resne turi zaradi podatka, da polovico vseh dobrin Katar prejema prek kopenske meje z Savdsko Arabijo. Zaprtje meje bo imelo pomemben vpliv tudi na gradbeni sektor, kar bi lahko imelo vpliv tudi na zmožnost države pravočasne priprave objektov za svetovno prvenstvo v nogometu.
Po zaprtju zračnega prostora, se bo Qatar Airways morala spopasti tudi s podaljšanjem letov proti Zahodu. Savdska Arabija ter ZAE bosta poskušala doseči, da bodo zračni prostor za katarsko letalsko družbo zaprle tudi ostale države v regiji.
Obenem bi lahko prišlo do ustavitve dobave energentov iz Katarja v sosednje ZAE prek plinovoda Dolphin. To bi imelo vpliv na podražitev energentov.
Zelo verjetno bo prišlo do podražitve kmetijskih dobrin v Katarju, saj lahko država zagotovi le 10 odstotkov hrane, ki jo prebivalstvo potrebuje. Hrano mora država sedaj zagotavljati po morskih ter zračnih poteh. Ljudje posledično že drugi zaporedni dan praznijo police v trgovinah.
Gledano dolgoročno bodo napetosti med Katarjem ter sosednjimi državami privedle do višje inflacije ter upočasnitve gospodarske rasti tako Katarja, kot tudi okoliških držav. Pomembnejšega vpliva na svetovno gospodarstvo, z izjemo energetskega trga, ne pričakujemo.
