Inflacija v območju evra in njen vpliv na depozite

Inflacija v območju evra in njen vpliv na depozite

Stopnja inflacije v območju evra je februarja, predvsem zaradi dražjih cen hrane in naftnih derivatov, prvič po 4 letih presegla 2 odstotka. S tem je tudi dosežena ciljna vrednost, ki jo je določila Evropska Centralna Banka (ECB) in je bila eden izmed glavnih dejavnikov 80 milijard težkega programa odkupovanja obveznic.

Stopnja brezposelnosti, ki je drugi najpomembnejši dejavnih, je ostala nespremenjena in znaša 9,8 odstotkov. Precej bolje pa izgleda gospodarska slika, kar predvsem pozitivno vpliva na rast bruto domačega proizvoda in proizvodno aktivnost.

Zato bo toliko bolj zanimivo spremljati nadaljnje korake in postopke, katerih se bo posluževala ECB. Analitiki napovedujejo, da predvsem zaradi še vedno nizke osnovne inflacije in strahu pred morebitnimi pretresi na finančnih trgih, do drastičnih sprememb v politiki odkupa obveznic ne bo prišlo. Pričakovati je zgolj zmanjšanje intenzitete odkupa iz 80 milijard dolarjev na prvotnih 60 milijard.

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi napoveduje znižanje inflacije do konca leta, kar bo predvsem posledica zelo spremenljivih cen naftnih derivatov in nižjih cen hrane, predvsem zaradi umiritve razmer v Španiji, ki je ena največjih pridelovalk v Evropi. Pričakovati je, da bo program ECB podaljšan vsaj do leta 2018. Želja ECB naj bi bila, da se stopnja inflacije v vseh državah območja evra obdrži na trenutni ravni vsaj eno leto.

Nekdanji član uprave Jurgen Stark se s tem ne strinja. ECB naj namreč ne bi imela dovolj dobro zastavljene strategije in ciljev, ki jih želi s svojim programom doseči. Po njegovem mnenju gre v tem primeru bolj kot za ekonomske, za politične razloge. Z dodatnimi denarnimi spodbudami bi morali prenehati, saj podatki kažejo na to, da se inflacija viša, brezposelnost ostaja glede na Evropske razmere relativno nizka, obeta pa se zelo dobra gospodarska rast.

Kaj vse to pomeni za varčevalce na bankah?

Slovenci še vedno veljamo za zelo konzervativne vlagatelje, ki večino svojih prihrankov plemenitijo v bankah. V kolikor lahko v luči trenutnih obrestnih mer sploh govorimo o plemenitenju. Dejstvo je, da bodo obrestne mere še precej časa ostale na nizki ravni, oziroma bodo kvečjemu še nižje. Že hiter izračun pokaže, da kljub temu da varčujete, dejansko izgubljate denar, saj inflacija, ki presega obrestne mere negativno vpliva na kupno moč denarja. To pomeni, da boste ob koncu varčevanja lahko kupili manj dobrin in storitev, kot pred sklenitvijo depozita. Zagotovo to ni rezultat, s katerim bo kdorkoli od nas zadovoljen. Na srečo obstaja več strategij, s katerimi lahko obvladujemo inflacijo in s tem ohranjamo kupno moč denarja, kljub temu, da ne tvegamo preveč.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na dejan.marolt@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju