Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnji seji podaljšal program odkupovanja obveznic, in sicer za najmanj devet mesecev oziroma do decembra 2017. Vendar pa bo obseg odkupovanja obveznic od aprila naprej manjši, in bo znašal 60 milijard evrov mesečno. Obrestne mere medtem ostajajo nespremenjene, je objavila ECB.
Program kvantitativnega sproščanja je ECB zagnala marca lani, trenutno pa centralne banke območja z evrom v njegovem okviru mesečno odkupujejo za 80 milijard evrov obveznic. Tako bo veljalo vse do marca prihodnje leto, od aprila naprej pa se bo torej obseg zmanjšal za 20 milijard evrov mesečno.
Centralne banke odkupile za skoraj 1.500 milijard evrov vrednostnih papirjev
Nacionalne centralne banke so imele v začetka decembra v lasti nekaj manj kot 1.212 milijard evrov obveznic javnega sektorja, od tega je Banka Slovenije odkupila za nekaj manj kot kot 4,77 milijarde evrov.
Skupaj s podjetniškimi obveznicami, finančnimi instrumenti, zavarovanimi s premoženjem, in kritimi obveznicami centralnih ter poslovnih bank so centralne banke evrskega območja odkupile že za skoraj 1.500 milijard evrov vrednostnih papirjev.
Cilj programa kvantitativnega sproščanja je s povečanjem količine denarja v obtoku spodbuditi inflacijo in gospodarsko rast. Od marca lani, ko je program zagnala, je ECB vanj že večkrat posegla.
Odprta pot kupovanju večjega obsega nemških državnih obveznic
Tudi tokrat je banka v sporočilu za javnost zapisala, da bo program odkupovanja obveznic trajal, dokler ECB ne bo zaznala trajne prilagoditve stopnje inflacije na poti k cilju ECB. Če bi se medtem obeti poslabšali ali bi finančni pogoji postali neskladni z napredkom v smeri trajne prilagoditve, bi lahko obseg progama znova zvišali ali podaljšali njegovo trajanje.
Poleg novih nakupov bodo centralne banke reinvestirale tudi prilive od zapadlih glavnic na vrednostne papirje, ki so jih v okviru programa odkupile doslej.
Da bi zagotovili gladko implementacijo, je svet ECB tudi spremenil določene parametre programa. Kot je na novinarski konferenci po seji sveta pojasnil predsednik ECB Mario Draghi, bo sedaj meja zapadlosti obveznic javnega sektorja, ki jih lahko odkupujejo centralne banke, zmanjšana z dveh na eno leto. Druga sprememba pa bo, da bodo "do potrebnega obsega" dovoljeni nakupi obveznic z donosom do dospelosti pod obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank. S tem so v svetu ECB odprli pot kupovanju večjega obsega nemških državnih obveznic.
Svet ECB sicer danes ni posegal v obrestne mere. Ključna obrestna mera za območje evra tako ostaja pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.
Razprav o ukinjanju programa ni bilo
Današnje odločitve ECB so le delno presenečenje. Da bo banka posegla v program odkupovanja obveznic, ne pa v obrestne mere, je pričakovala večina analitikov. So pa večinoma menili, da bo banka podaljšala program za šest mesecev, o morebitnih drugih posegih v program pa se je bolj ali manj zgolj ugibalo.
Draghi je pojasnil, da sta bili na mizi dve možnosti: podaljšanje programa za šest mesecev v nespremenjenem obsegu ter druga možnost, ki je bila na koncu izbrana. Ta možnost je prejela "zelo, zelo širok konsenz" med člani sveta.
Nekateri analitiki so svarili, da bi začetek postopnega ukinjanja programa v času počasne gospodarske rasti, šibke inflacije, odločitve za brexit, izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA in odstopa italijanskega premierja Mattea Renzija pomenila nov šok za trge.
Draghi je na novinarski konferenci zatrdil, da na seji sveta niso bilo razprave o ukinjanju programa. Kot je dodal, so trgi ob zadnjih šokih izkazali večjo odpornost od pričakovane. "Trgi ... so se izkazali za precej bolj odporne, kot so nekateri pričakovali," je dejal. Kot morebitna stabilizacijska dejavnika je izpostavil okrepljeno regulacijo finančnih trgov in boljše makroekonomsko okolje.
A vsi se ne strinjajo. "Tudi če temu ne rečejo ukinjanje, so pravkar napovedali točno to," je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil ekonomist banke ING-Diba Carsten Brzeski. Kot je dodal, se bo šele v prihodnje pokazalo, ali je to dobra zamisel.
Je pa predsednik ECB med drugim tudi izrazil zaupanje, da bo Italija rešila svojo bančno krizo. "Šibkost" italijanskih bank je prisotna "dalj časa in jo je treba nasloviti", je priznal. A dodal, da zaupa v italijansko vlado in njeno spopadanje s to težavo.
