Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je skušal ob začetku zasedanja Evropskega parlamenta pomiriti skrbi poslancev glede zgodovinsko nizkih obrestnih mer v obdobju neenakomerne rasti in nizke inflacije v območju evra, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več poslancev je namreč menilo, da je omenjena politika dosegla svoje meje.
Monetarna politika je dosegla svoje meje
Poslanci so bili po poročanju dpa v ponedeljek zvečer kritični do Draghija, ker ECB pušča ključno obrestno mero pri ničelni stopnji, depozitno mero pa pri 0,4 odstotka, s čimer želi banka spodbuditi gospodarsko rast in uničiti deflacijo.
Kot poljsko poslanko Evropske ljudske stranke (EPP) Mario Huebner povzema agencija, je obstoječa politika res v veliki meri pripomogla k ohranitvi in povečanju krhke rasti, "a se zdi da je ta nekonvencionalna monetarna politika dosegla svoje meje".
Podobno je ugotavljal tudi njen portugalski kolega Pedro Silva Pereira (S&D), ki je posvaril pred veliko kolateralno škodo, do katere lahko po njegovem mnenju pride, če bo politika nizkih obrestnih mer predolgo uveljavljena.
Dodal je, da se lahko v luči brexita in izvolitvi Donalda Trumpa za novega predsednika, znajdemo v obdobju velikih špekulacij na trgu državnih obveznic.
Do Draghijeve monetarne politike so kritični zlasti v Nemčiji, kjer so nizke mere prizadele veliko število upokojencev in imetnikov varčevalnih računov.
Draghi: Ne gre za izum ECB. Politika je posledica dogajanja po svetu.
Draghi je v odgovoru na kritike poslance ob začetku štiridnevnega zasedanja v Strasbourgu pozval, naj razmislijo o gospodarskih izboljšanjih v območju evra. Kot je izpostavil, je bruto domači proizvod (BDP) unije trenutno večji kot je bil v času pred finančno krizo leta 2008.
"Če se ozremo nazaj, so danes stvari boljše, kot so bile tedaj," je poudaril in dodal, da se vse to dogaja kljub resnim geopolitičnim tveganjem, ki dozorevajo in so dozorela zlasti letos.
"Nizke obrestne mere so posledica nizke rasti in nizke inflacije povsod po svetu, ne gre za izum ECB," je še dejal Draghi med razpravo v parlamentu. Dodal je, da morajo biti obrestne mere nizke, da stimulirajo gospodarsko rast. "Ko bosta gospodarska rast in inflacije višji, bo mere povišala tudi ECB," je še dejal prvi mož banke.
Počasna rast evropskega gospodarstva
Po zadnjih podatkih Eurostata je sicer gospodarstvo v območju evra v tretjem četrtletju v primerjavi s prejšnjim zraslo za 0,3 odstotka, na letni ravni pa za 1,6 odstotka. Evropska komisija pa je prejšnji teden opozorila, da si je rast v območju evra res nekoliko opomogla, a je bila v državah članicah neenaka.
