Banke so po sanaciji sistema spet dobičkonosne, velik izziv temu pa predstavlja pritisk na pasivne in aktivne obrestne mere. Kot zatrjujejo, bremen praviloma ne prenašajo na stranke, možnosti za rast pa iščejo v razvoju novih bančnih produktov in storitev ter oblikovanju učinkovitejših poslovnih modelov.
Dobičkonosnost bank je ogrožena
Evropska centralna banka (ECB) je za zagon rasti v zadnjih letih sprejela številne ukrepe. Negativne obrestne mere bankam znižujejo možnosti realizacije čistih obrestnih prihodkov, na drugi strani pa prihaja do presežne likvidnosti, ki se plasira kreditojemalcem po relativno nizkih obrestnih merah, so dogajanje povzeli v NLB.
Trend hitrega zniževanja aktivnih obrestnih mer, ki je intenzivnejši od dinamike zniževanja obrestnih mer na pasivi in katerega rezultat je nižanje obrestnih marž, ki ob hkratnem upadanju obsega kreditiranja povzroča padajoče čiste obrestne prihodke, tako v NLB kot v drugih bankah pričakujejo tudi v prihodnje.
Podobni razlogi povzročajo tudi zniževanje obsega čistih opravnin. "Zaslužek bank s prodajo storitev je do neke mere obremenjen s konkurenčnim bojem, tudi z zniževanjem cen nekaterih storitev, dodatno pa ga dolgoročno ogrožajo tehnološke spremembe in vstop novih konkurentov na trg," so poudarili v NLB.
Breme se prelaga tudi na stranke
Nekatere banke so nekaj bremena vendarle preložile na stranke, saj so podjetjem za njihove vloge v večjih zneskih začele zaračunavati strošek hrambe ali ležarino. Med njimi so NLB, Abanka, Banka Koper in SKB, s septembrom se jim je pridružila Sberbank, ki je uvedla nadomestilo za vodenje sredstev na tekočem računu podjetij, če je stanje višje od 15 milijonov evrov.
A vse po vrsti iščejo možnosti za rast tudi na drugih področjih. Kot so izpostavili v NBKM, vse banke na trgu iščejo druge priložnosti za rast, predvsem v neobrestnih prihodkih, oblikovanju učinkovitejših poslovnih modelov ter uvajanju digitalizacije v razvoj bančnih produktov in storitev.
Tako so v največji banki, NLB, spomnili, da je njihova prenovljena strategija usmerjena v izboljšanje uporabniške izkušnje, optimizacijo ponudbe, poenostavitev sistemov in poslovanja, krepitev distribucijskih poti ter v posodobitev in nadgradnjo informacijskih sistemov.
Zelo podobno razmišljajo v drugi največji banki, NKBM: "Nadaljevali bomo optimizacijo poslovne mreže, premišljenim posodabljanjem poslovalnic, odpiranjem novih tržno zanimivih področjih in prenovo procesov, med prednostnimi strateškimi nalogami pa bo tudi uresničevanje strategije informacijske tehnologije."
Skladno s strategijo in poslovnim načrtom nove storitve tako na področju poslovanja s podjetji kot prebivalstva uvajajo tudi v Gorenjski banki. "Ocenjujemo, da bodo prihodki novih storitev relativno hitro lahko dosegli vsaj 10 odstotkov v vseh prihodkih iz naslova obresti in opravnin, potencial pa je še večji," so ocenili.
Na to, da bo pestra ponudba bančnih produktov prinesla rešitve v prilagajanju trenutnim tržnim razmeram, računajo tudi v Unicredit banki Slovenija in v Sberbank.
Načrti za optimizacijo poslovanja
Čeprav so banke doslej precej zarezale v stroške, se njihova optimizacija nadaljuje. V NLB imajo zanje, kot so zapisali "ambiciozen načrt optimiziranja", v NKBM jih znižujejo in izvajajo ukrepe, "ki so usmerjeni v prihranke in višjo učinkovitost poslovanja". Tudi v Sberbank izpostavljajo stalno nalogo optimiziranja stroškov.
Razmišljanja bank, da bodo le na ta način postale stroškovno učinkovitejše in fleksibilnejše so strnili v Gorenjski banki: "Banka je že v preteklih letih izvedla številne ukrepe stroškovne racionalizacije s pozitivnimi učinki na njeno poslovanje. Trenutno smo v fazi vsebinsko pomembnejše prenove poslovnih procesov, od katere si obetamo pomemben stroškovni učinek, v nadaljnjem koraku pa bo to dopolnjeno še z celovito prenovo IT podpore pomembnejšemu delu poslovanja."
