Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) na dvodnevnem zasedanju, ki se je končalo včeraj, pričakovano ni spreminjal obrestnih mer. Odbor želi pred zvišanjem obrestnih mer videti več znakov krepitve gospodarstva. Prva dama Feda Janet Yellen je po koncu zasedanja ocenila, da to ne pomeni, da ne zaupajo gospodarstvu.
Do zvišanja bi lahko prišlo še letos
Čeprav je bil odbor zadovoljen z gospodarsko aktivnostjo, pa se po njihovih ocenah še vedno kažejo nekateri znaki šibkosti. Kljub temu so člani odbora namignili, da bi lahko še letos zvišali obrestne mere. Centralna banka je sicer napoved letošnje rasti znižala za 0,2 odstotne točke na 1,8 odstotka.
"Zadnji podatki kažejo, da se trg dela krepi, gospodarska aktivnost se je pobrala," je odbor zapisal v izjavi. Čeprav se stopnja brezposelnosti bistveno ne spreminja, pa so v odboru zadovoljni z rastjo odprtih novih delovnih mest.
Pojasnili so, da potrebujejo več dokazov, da se gospodarstvo zanesljivo krepi. Ključno obrestno mero so zato pustili med 0,25 in 0,50 odstotka, kar je sicer višje kot v primeru evropske ali japonske centralne banke, kjer sta ti negativni.
"Naša odločitev ne pomeni, da ne zaupamo gospodarstvu," je po koncu zasedanja ocenila Yellenova. Dodala je, da potrošniki spodbujajo rast, trg dela se izboljšuje, prihodki pa rastejo. Fed se je za poslabšanje napovedi po njenih besedah odločil, ker gospodarska rast v prvi polovici leta ni dosegla pričakovanj.
Odbor pa meni, da bi bilo postopno zvišanje obrestnih mer primerno, da preprečijo pregrevanje gospodarstva, je ocenila.
Yellen: Politika ne vpliva na odločitve Feda
Zavrnila je tudi navedbe predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, da politika vpliva na odločitve Feda. "Na zasedanjih ne govorimo o politiki in je ne upoštevamo pri naših odločitvah," je dejala. Trump jo je namreč prejšnji teden obtožil, da namenoma pušča nizke obrestne mere, da bi pomagala pri povečevanju popularnosti ameriškega predsednika Baracka Obame.
Kar 14 od 17 članov je sicer na zasedanju menilo, da bi bilo primerno, da se ključno obrestno mero še pred koncem leta dvigne nad pol odstotka, do konca prihodnjega leta pa bi morala doseči en odstotek.
Centralna banka je ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj posojajo denar, povišala prvič od zadnje finančne krize leta 2008 šele decembra lani, in sicer za 0,25 odstotne točke na med 0,25 in 0,50 odstotka.
Odtlej je bilo veliko ugibanj in pričakovanj o nadaljevanju takšnih ukrepov, ki kažejo na okrevanje in samozavest ameriškega gospodarstva, vendar je vedno znova prišlo kaj vmes - od upočasnitve zaposlovanja, do britanskega referenduma o izstopu iz EU in ohlajanja svetovnega gospodarstva na čelu s kitajskim.
