Banka Slovenije je uvedla nova makrobonitetna instrumenta v obliki priporočil bankam za nepremičninski trg. Priporočila je uvedla kot previdnostni ukrep, da se prepreči čezmerno rast kreditiranja in čezmerni finančni vzvod, so zapisali na Banki Slovenije, kjer ocenjujejo, da trenutno ni neposrednega tveganja za finančno stabilnost.
Vrsta in stopnja instrumentov sta določeni tako, da znatneje ne posegata v trenutno kreditno aktivnost in poslovno politiko bank, saj so razmere na slovenskem trgu nepremičnin v fazi stabiliziranja in trenutno ne predstavljajo neposrednega tveganja finančni stabilnosti.
Stanje pa se lahko v prihodnosti hitro spremeni zaradi dolgotrajnih razmer nizkih obrestnih mer, nizke zadolženosti gospodinjstev ali agresivne ponudbe posojil s fiksno obrestno mero. Stanovanjsko kreditiranje je segment kreditne aktivnosti, ki bo lahko relativno močno izpostavljen sistemskim tveganjem v začetku novega finančnega cikla.
Uvedba makrobonitetnih instrumentov ne posega v pravila glede odgovornosti pri ocenjevanju in prevzemanju tveganj bank. Banke morajo še naprej same določale svojo interno poslovno politiko pri ocenjevanju in prevzemanju tveganj glede na vrednost zavarovanje nepremičnine in kreditno sposobnost posojilojemalcev.
Gre za priporočeno najvišjo vrednost razmerja med zneskom posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, in priporočeno najvišjo vrednost razmerja med stroški servisiranja dolga in letnim dohodkom kreditojemalca.
Banka Slovenije priporoča, da ob sklenitvi kreditne pogodbe za nova stanovanjska posojila, zavarovana z nepremičnino, razmerje med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, ne presega 80 odstotkov.
Prav tako priporoča, da ob sklenitvi kreditne pogodbe za nova stanovanjska posojila razmerje med letnimi stroški servisiranja dolga in letnim dohodkom kreditojemalca pri kreditojemalcih z dohodki, manjšimi od 1700 evrov mesečno, ne presega 50 odstotkov.
Pri kreditojemalcih, ki imajo več kot 1700 evrov mesečnih dohodkov, pa to razmerje ne sme presegati 67 odstotkov za del dohodka nad 1700 evrov.
Banka Slovenije priporoča, da banke že pri oceni kreditne sposobnosti smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta zakon o izvršbi in zavarovanju in zakon o davčnem postopku, torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.
