Evrske banke pri ECB prvič z več kot 1000 milijardami evrov presežne likvidnosti

Članek slika

Banke iz evrskega območja prvič v zgodovini pri ECB hranijo več kot 1000 milijard evrov presežne likvidnosti, in to kljub dejstvu, da morajo za deponiranje presežne likvidnosti pri osrednji denarni ustanovi območja skupne valute plačati 0,4-odstotno obrestno mero.

Banke tako pri Evropski centralni banki (ECB) trenutno hranijo nekaj manj kot 1023 milijard evrov presežne likvidnosti. Gre za tista sredstva, ki presegajo obvezne likvidnostne rezerve, ki jih morajo banke hraniti pri ECB.

Po pojasnilih nemške tiskovne agencije dpa gre za dobesedno astronomsko vsoto denarja. Če bi to vsoto želeli ponazoriti s postavljanjem bankovcev za 50 evrov v vrsto, bi dobili več kot štirikratnik razdalje do Lune in nazaj.

V normalnih razmerah naj bi bila ta presežna likvidnost blizu ničli, a trenutno ECB in centralne banke območja evra izvajajo obsežen program odkupovanja državnih in podjetniških obveznic na sekundarnem trgu. Na datum 26. avgust so imele ustanove t.i. evrosistema v lasti za skoraj 991 milijard evrov državnih obveznic in obveznic nekaterih javnih agencij, poleg tega pa še za okoli 19 milijard evrov podjetniških obveznic.

S temi ukrepi ECB in centralne banke povečujejo količino denarja v obtoku, da bi obudile inflacijo in okrepile posojilno dejavnost. Banke, ki prodajajo obveznice, dobijo tako v zameno velike injekcije likvidnosti, s ciljem, da bi povečale posojilno dejavnost.

A ker razmere v gospodarstvu še zdaleč niso povsod po območju evra tako stabilne, da bi omogočale povečanje kreditne aktivnosti, nenadna sprostitev likvidnosti na trg pa bi lahko pomenila nevaren posojilni bum, banke presežno likvidnost še vedno nalagajo pri ECB. To se dogaja kljub negativni obrestni meri v višini 0,4 odstotka, s katero želi ECB banke odvračati od takega početja.

Podatek o rekordni presežni likvidnosti bo gotovo še en argument več za kritike politike ECB. Ti namreč opozarjajo, da zgolj poplava denarja brez nujnih strukturnih reform za povečanje konkurenčnosti ne bo spodbudila gospodarstva, obenem pa skupaj z rekordno nizkimi obrestnimi merami prinaša velika tveganja.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja