Sodišče Evropske unije v Luksemburgu bo danes sporočilo težko pričakovano sodbo o sanaciji slovenskega bančnega sistema.
Sodišče Evropske unije v Luksemburgu bo danes razglasilo sodbo o poteku sanacije slovenskih bank konec leta 2013 z vidika evropskega pravnega reda. Sodbo, s katero bodo sodniki dejansko odgovorili na vprašanja, ki so jih nanje konec leta 2014 naslovili slovenski ustavni sodniki, nestrpno pričakujejo tako predstavniki države in bank z Banko Slovenije na čelu kot izbrisani imetniki obveznic. Sodišče v Luksemburgu končnega odgovora ne bo sprejelo, saj je morebitna ustavna spornost zakona o bančništvu, na katerem je temeljil izbris, domena slovenskega ustavnega sodišča. To naj bi končno odločitev sprejelo jeseni, zagotovo pa bo pri tej upoštevalo današnjo razlago luksemburških kolegov.
Z današnjo razglasitvijo sodbe, na katero čakajo tudi druge države članice, ki so sanirale svoj bančni sistem, se končuje prva etapa razreševanja dileme o poteku sanacije slovenskega bančnega sistema. Je bil izbris imetnikov obveznic v celoti in brez nadomestila res nujno potreben za to, da je Slovenija dobila zeleno luč evropske komisije za sanacijo bank, ki naj bi v nasprotnem primeru končale v stečaju? Je Bruselj to dejansko zahteval od Slovenije in če je, ali je bila takšna zahteva legitimna in v skladu z evropskim pravnim redom? Je komisija prekoračila pristojnosti in s tem kršila evropska načela ali je bila odločitev v rokah slovenskih organov?
Te odgovore naj bi dobili v Luksemburgu, medtem ko bo o tem, ali so bili lastniki izbrisanih podrejenih obveznic neupravičeno oškodovani ali ne, odločilo slovensko ustavno sodišče. Od tega se pričakuje tudi, da bo v primeru ugotovljene neustavnosti zakona o bančništvu določilo še mehanizem za odpravo posledic zakona ali pa oblikovanje takšnega mehanizma naložilo zakonodajalcu, saj bi bila sodišča v nasprotnem primeru zasuta z zahtevami.
Spomnimo, da je namreč z izbrisom podrejenih obveznic NLB, Nove KBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke svoje prihranke po naših podatkih izgubilo okoli 1600 vlagateljev, od tega okoli 1300 državljanov ter 300 podjetij, bank, zavarovalnic in pokojninskih družb. V to niso vključeni lastniki hibridnih obveznic, ki so jih NLB, NKBM in Abanka izdale na borzah v Luksemburgu in na Irskem. Te so po neuradnih informacijah v primarnih izdajah v veliki meri pokupili tuji vlagatelji in skladi, ki pa so jih nato z visokim diskontom prodali naprej slovenskim vlagateljem.
Največji razlaščeni vlagatelji
Največjo izgubo so zaradi izbrisanih podrejenih obveznic ustvarile slovenske zavarovalnice in pokojninske družbe. Poleg teh izstopajo, kot smo poročali pred časom, med večjimi lastniki izbrisanih bančnih obveznic, ki so bile izdane na Ljubljanski borzi, privatizacijski mogotec Igor Lah, podjetnik Jožef Čas, nekdanji predsednik uprave Banke Zasavje Zdenko Fritz in celjska odvetnika Igor Karlovšek ter Marija Karlovšek. Spomnimo, da je imel Lah prek svoje ciprske družbe v lasti za 3,5 milijona podrejenih obveznic Banke Celje, Čas pa je v podrejene obveznice Probanke vložil tri milijone evrov. Fritz je imel v lasti za 972.000 evrov podrejenih obveznic NLB, ki jih je večinoma kupoval po le nekaj odstotkov njihove nominalne vrednosti, Karlovškova pa za 1,15 milijona evrov podrejenih obveznih Banke Celje. Med razlaščenimi vlagatelji, ki so imeli več kot 500.000 evrov podrejenih obveznic podržavljenih bank (merjeno po nominalni vrednosti), so tudi nekdanji predsednik uprave Delamarisa Vojko Maver, trebanjski avtoprevoznik Mirko Kovačič, ljubljanski podjetnik Marko Golob, nekdanji prvi mož NFD Holdinga Stanislav Valant (prek družbe Vasin) ter Tadej Kotnik, prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo zakona o bančništvu.
Med vlagatelji z več kot 200.000 evri izbrisanih podrejenih obveznic so bili še nekdanji predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič, nekdanji večinski lastnik propadlega Preventa Globala Janko Zakeršnik, bivši predsednik uprave Salonita Anhovo Jože Funda, Maks Bastl, lastnik nesojenega mobilnega operaterja iz 90. let Detel Pet in nekdanji minister za trgovino v Demosovi vladi, odvetnik Andrej Pipuš, lastnik zastavljalnice Bonafin Jernej Čarman, bivši član uprave Telekoma Slovenije Jožko Peterlin...
