Glavni krivec so menda razvite države, ki se jim ni uspelo prestrukturirati in spodbuditi povpraševanja.
Zadnji teden maja, ki se je delno že prevesil v junij, je bil na kapitalskih trgih v primerjavi s prejšnjimi tremi tedni zadržan oziroma nekoliko negativen. Vlagatelji so bili v pričakovanju srečanja Evropske centralne banke in ministrov Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) na Dunaju. Večjih sprememb pri obeh dogodkih oziroma sestankih ni v igri oziroma jih ni mogoče pričakovati. Naftni analitiki menijo, da dogovora o zmanjšanju dnevnih količin načrpane nafte v kratkem ne bo (trenutno Opec na trgu ponuja 32 milijonov sodov na dan, celotna svetovna ponudba pa znaša 96 milijonov sodov). Cena črnega zlata pa se je od minimuma 20. januarja povečala za skoraj 80 odstotkov.
K previdnosti vlagateljev je vplivala objava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), da svetovno gospodarstvo drsi v past nizke rasti. Glavni krivec so menda bile razvite države, ki jim po koncu svetovne gospodarske krize 2008 ni uspelo prestrukturirati svojih gospodarstev in spodbuditi povpraševanja. Prevelika utež in breme je bilo dano centralnim bankam, ki so z zniževanjem obrestnih mer do negativnega območja in plasiranjem zelo velike likvidnosti v obtok z odkupi vrednostnih papirjev sicer spodbudile rast cen, vendar želeni učinek ni bil dosežen.
Prejšnji teden so bile na udaru predvsem delnice rudarskih podjetij in evropske – predvsem italijanske - banke; prve zaradi slabših podatkov o proizvodni dejavnosti v evroobmočju; banke pa zaradi trajajočega pritiska negativnih obrestnih mer, vse večjih stroškov, povezanih z izpolnjevanjem regulatornih zahtev in potrebnih dodatnih finančnih sredstev. Neto obrestni prihodki bank so se v prvem letošnjem četrtletju znižali za poltretji odstotek, k čemur je pripomoglo tudi marčno znižanje depozitne obrestne mere ECB, ki je postala negativna.
Na zasedanju ECB so bile obrestne mere pričakovano nespremenjene. Ključna obrestna mera za območje evra je tako še vedno pri nič odstotkih; nespremenjeni sta tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka. Prihodnji teden bo ECB začela odkupovati podjetniške obveznice, kar je bilo napovedano že marca.
Poleg tega za povečano negotovost in volatilnost predvsem na valutnih trgih skrbi tudi bližajoči se britanski referendum. Britanci bodo namreč 23. junija odločali, ali naj ostanejo v Evropski uniji (EU) ali ne. Odločitev o izstopu bi imela negativne posledice ne le na britansko gospodarstvo, temveč tudi na celotno gospodarstvo stare celine, lahko tudi širše. Trgi in mnenjske raziskave sicer verjetnosti izstopa iz EU ne pripisujejo velike verjetnosti.
Graf: SPDR S&P 500 v dolarjih
Vir: Bloomberg
