Razprodajo na finančnih trgih so analitiki med drugim pripisovali tudi negotovosti glede nadaljnje monetarne politike Fed. Oziroma neukrepanju ameriške centralne banke v tem mesecu zaradi dogajanja na Kitajskem. Ampak delniški trgi znova rastejo in bi bil to lahko znak, da se vlagatelji pripravljajo na dvig obrestnih mer.
Kitajsko gospodarstvo še vedno raste, ne glede na dogajanje na njihovem finančnem trgu. Ameriško in evropsko gospodarstvo okrevata. Torej je situacija še vedno boljša, kot je bila ob začetku letošnjega leta. Le da je na trgu več negotovosti, ki bo verjetno izginila po zasedanju ameriške centralne banke. Seveda razen v primeru kakšnega "black swan" dogodka.
Analitiki so sicer še vedno neenotni glede tega, kaj bo povedala Janet Yellen, predsednica Fed. Številni analitiki pravijo, da bi do dviga ključne obrestne mere moralo priti. Banka bi lahko ključno obrestno mero zvišala za 25 bazičnih točk, zraven pa dala napoved, da novega dviga letos ne bo. S tem bi zadostili tako tistim, ki si dviga želijo, kot tudi tistim, ki opozarjajo, da je za dvig še prezgodaj.
Tudi za države v razvoju bi bil dvig verjetno bolj pozitiven, saj bi se odpravila negotovost glede datuma spremembe denarne politike, ki je vplivala tako na tečaje nacionalnih valut, kot tudi na finančne trge razvijajočih se držav. Nacionalne centralne banke pa bi lahko prilagodile svojo politiko.
Eden izmed ključnih kazalcev za odločitev bo podatek o gibanju cen v ZDA, ki je bil objavljen v sredo. Analitiki so pričakovali, da bo ta pokazal na stagnacijo oz. minimalno spremembo. V primerjavi z julijem je nazadoval za 0,1 odstotka, za kar je spet najbolj zaslužna cena bencina, ki je upadla za 4,1 odstotka. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane, ki jo Federal Reserve bolj upošteva kot skupno, pa je bila avgusta na mesečni ravni 0,1-odstotna. Torej, rezultat je bil v skladu s pričakovanji.
|
|
"V primeru, da obrestne mere ostanejo nespremenjene, lahko pričakujemo slabitev ameriškega dolarja in potencialno rast delniških indeksov," pravi Nikola Maljković iz družbe ALTA Invest. "Analize dvigov obrestnih mer v preteklosti kažejo, da sam začetek cikla dviga obrestnih mer ni nujno slab za delniške trge. Od leta 1982 je bilo 7 ciklov dviga obrestnih mer in v vsakem primeru je osrednji delniški indeks S&P500 leto dni po prvem dvigu zabeležil pozitiven rezultat. V povprečju je bila rast 6,4-odstotna, sama pot pa je znala biti težavna, saj je indeks v štirih od sedmih primerov zabeležil vsaj 7,6-odstotni padec šest mesecev po prvem dvigu," še dodaja Maljković. |
Prispevek izraža stalšče avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen.
