Oči svetovnega gospodarstva uprte v Federal Reserve (tema)

Članek slika

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) v sredo začenja dvodnevno zasedanje, po katerem bo v četrtek objavil odločitev glede obrestnih mer, ki jo z nestrpnostjo pričakuje ves svet. Odločitev - kakšna bo, ostaja trenutno odprto - bo potem pojasnila predsednica centralne banke Janet Yellen.

FOMC ni dvignil obrestnih mer že devet let. Na višku zadnje finančne krize konec leta 2008 je ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, pod vodstvom takratnega predsednika Bena Bernankeja sklestil na raven med 0 in 0,25 odstotka, kjer je ostala do danes. Za oživitev gospodarske rasti po recesiji tudi to ni bilo dovolj in Federal Reserve (Fed) je nato trge preplavil s svežim denarjem še s tako imenovanim kvantitativnim lajšanjem oziroma odkupom hipotekarnega dolga in državnih obveznic.

Ključna kriterija: zaposlenost in inflacija

FOMC ima dvojni mandat, ki je skrb za čim višjo možno stopnjo zaposlenosti ob zmerni stopnji inflacije. Pogoji na strani zaposlovanja so po mnenju nekaterih ekonomistov izpolnjeni, saj je stopnja brezposelnosti avgusta padla na 5,1 odstotka. Po mnenju drugih pa to ni dovolj, saj je dejansko brez dela še najmanj dva milijona ljudi, ki jih statistika ni zajela, do osem milijonov Američanov pa je le začasno zaposlenih.

Stopnja inflacije je nekje na polovici ciljne, ki je pri okoli dveh odstotkih na letni ravni. Vendar pa je predsednik banke Fed iz San Francisca John Williams že junija opozoril, da mora FOMC inflacijo predvideti in ne čakati, da dejansko pride do dveh odstotkov, saj bo potem treba obresti višati hitreje. Yellenova želi voditi politiko postopnega višanja obrestnih mer.

Josh Bivens z Inštituta za ekonomsko politiko pa meni, da se nikamor ne mudi in da bi bila inflacija lahko brez težav višja od dveh odstotkov, preden bi morali centralni bančniki začeti višati obresti. Bivens opozarja, da podoba zaposlovanja ni le rožnata, saj plače rastejo prepočasi, komaj za 2,2 odstotka v zadnjem letu dni, zato priporoča, da se o višjih obrestih začne razmišljati šele, ko bodo plače na leto rasle za 3,5 ali več odstotkov.

Bivens se je konec avgusta skupaj s svetovno znanim ekonomistom in Nobelovim nagrajencem Josephom Stiglitzem udeležil protesta pred letoviščem vodilnih članov Feda v Jackson Holu v zvezni državi Wyoming. Organizirala jih je skupina "Fed Up" (zasičeni), ki je proti višanju obresti. Predsednik Fed Upa Ady Barkan pravi, da je bil navdušen nad izbiro Yellenove za predsednico Feda, zdaj pa je čas, da to navdušenje upraviči.

Kitajska pretresla svetovne finančne trge

Yellenova je v zadnjih tednih in mesecih večkrat povedala, da se že letos nagiba k začetku postopnega procesa višanja obresti, a odvisno od razmer na terenu. Septembrskega zasedanja FOMC ni nikoli izpostavila kot dneva D, vendar pa je bila večina ekonomistov prepričana, da se bo to zgodilo. FOMC je julija sporočil, da je rast zaposlovanja zadovoljiva in se lahko obresti začnejo višati.

Potem pa je nastopila Kitajska. Časopis Wall Street Journal je v zadnji anketi ekonomistov pred dnevi ugotovil, da jih 46 odstotkov meni, da bo FOMC v četrtek naznanil začetek višanja obresti. Ista anketa je pred mesecem dni ugotovila, da je takega mnenja 82 odstotkov anketiranih ekonomistov.

Zaskrbljenost zaradi upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti je pretresla svetovne finančne trge in skupaj s pomanjkanjem inflacijskih pritiskov - čeprav je to v največji meri le posledica nizkih cen nafte in bencina - zmanjšuje pričakovanja o začetku višanja obresti.

Demokrati proti, republikanci za

Federal Reserve je neodvisna ustanova, vendar se je v zadnjih dnevih znašla pod hudimi političnimi pritiski z obeh strani. Demokrati želijo, da obresti ostanejo nizke, ker zaviranje rasti ne bi bilo dobro za njihove upe, da po letu 2016 ohranijo Belo hišo. Vodilni demokrat v odboru za finance predstavniškega doma kongresa Sherrod Brown, ki je podprl imenovanje Yellenove, jo poziva, naj počaka, ker revnejši prebivalci ZDA še niso poželi nobene koristi od okrevanja.

Proti višanju obresti se je pred tednom dni postavil tudi uredniški odbor časopisa New York Times. Vendar pa republikanci že več let zahtevajo višanje obresti z opozorili pred nevarnostjo izbruha inflacije ali nastanka novega finančnega balona. Skrbi jih tudi usoda tistih, ki imajo denar na varčevalnih računih. Kongresnik iz Michigana Bill Huizenga meni, da je velika verjetnost, da bo FOMC poslušal New York Times, namesto da bi naredil to, kar je prav za gospodarstvo.

Zagovorniki višanja obresti menijo, da je napočil skrajni čas, ker Fed drugače v primeru kakšne nove krize ne bo imel orodja za spopad z njo. Po drugi strani pa skupaj z ameriško levico na Fed pritiska tudi Mednarodni denarni sklad, ki opozarja na negativne posledice višanja obresti v državah v razvoju, ki so zadolžene v dolarjih.

Banka za mednarodne poravnave se strinja z nevarnostjo, vendar pa meni, da je obresti potrebno začeti višati, ker je raven poceni dolarskega zadolževanja postala zaskrbljujoča. Samo v prvem četrtletju letošnjega leta so se države v razvoju na ta način zadolžile za dodatnih 3000 milijard dolarjev.

Fed se na mednarodno mnenje ne ozira in Yellenova je povedala, da bo njena denarna politika v skladu z dvojnim mandatom glede zaposlovanja in inflacije v ZDA. Odločitev, ki jo bo FOMC sprejel v četrtek, je povsem odprta. Nekdanji podpredsednik Feda Donald Kohn pravi, da stanje na trgu delovne sile govori v prid začetku višanja obresti, nizka inflacija in pretresi na borzah zaradi Kitajske pa proti.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja