“Ali naj se sprejme predlog dogovora, ki so ga v evroskupini 25. junija 2015 predstavile evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad in je sestavljen iz dveh delov, ki sestavljata enoten predlog?”
To je bilo včerajšnje referendumsko vprašanje, ki je že nekaj časa tehnično povsem nepomembno, a politično skrajno polarizirajoče, tako v Grčiji kot celotni evropski skupnosti. Čeprav ne omenja ne grexita ne območja evra, je bilo še pred objavo končnega izida jasno, da bo do temeljev spremenilo odnose med Grčijo in območjem evra.
Disfunkcionalni zakon, katerega temelji so bili piškavi že leta 2001, ko so evropski partnerji zamižali na obe očesi, da bi spregledali luknjaste grške javne finance, je danes bliže razdrtju kot kadar koli. Grška vlada in mednarodni upniki že nekaj časa delujejo brez scenarija, zato je z izjemo stopnjevanja strahu in negotovosti težko napovedati, kaj nas čaka. Morebitni grexit bi za Grčijo – podobno kot paket novih varčevalnih ukrepov – pomenil nekajletno podaljšanje ekonomsko-socialne agonije.
Preberite tudi: Grki pravijo "OXI" - kaj to pomeni za trge?
Za Evropo bi bila cena bolj politična. Grčija za kapitalsko podkrepljene evropske banke namreč ne predstavlja več silnega problema. Če so bile na vrhuncu do Grčije izpostavljene z več kot 300 milijardami evrov, kažejo podatki Deutsche Bank, je njihova izpostavljenost danes precej bolj obvladljivih 54 milijard evrov. Druga zgodba so migranti. Letos je v mejno državo EU, tako na grške otoke kot tudi celino, pridrlo že 63.000 migrantov in beguncev, največ iz Sirije.
Grški ne mednarodnim upnikom – po preštetju četrtine glasov je delež volilcev, ki so obkrožili oxi (ne), več kot 60-odstoten – je zaupnica grški vladi, premierju Aleksisu Ciprasu in finančnemu ministru Janisu Varufakisu, predvsem pa jasen odpor proti varčevalnim ukrepom in bedi, ki so jo prinesli bodisi v grška mesta bodisi na podeželje. Kako naprej, pa je vprašanje, ki ga morajo Grki rešiti nadvse urno.
Edina pot, po kateri se lahko Grki izognejo izstopu iz območja evra, ki so ga evropski veljaki napovedovali že za primer, da jim grško ljudstvo v brk zabrusi ne, so nova pogajanja. »V 24 urah lahko sklenemo dogovor,« je bil med preštevanjem glasov optimističen Varufakis. A tudi to bi bilo lahko prepozno.
Grške banke naj bi imele dovolj gotovine le še za današnje dopoldne. Bankomatov, ki so jih Grki in turisti izpraznili ob koncu tedna, večina bank ne polni več. Po novem je zapečatena tudi vsebina sefov bančnih komitentov. Vse glasnejše so govorice, da naj bi se grške banke pripravljale na plenitev depozitov. Trepetajo lahko zlasti premožnejši varčevalci. Vsi z depoziti, vrednimi več kot 8000 evrov, bi lahko ostali brez 30 odstotkov prihrankov. Do rezov naj bi prišlo ob dogovoru o dokapitalizaciji bank z evropsko komisijo, ECB in IMF. Spomnimo, na Cipru so v reševanje bank (tako imenovani bail-in) prisiljeni varčevalci s prihranki nad zajamčeno vrednostjo 100.000 evrov.
Skrajni rok za sklenitev dogovorov med Grki in mednarodnimi upniki je 20. julij, ko morajo Atene ECB vrniti 3,5 milijarde evrov. Dotlej imajo bankirji iz Frankfurta na voljo še nekaj ukrepov za reševanje grškega bančnega sistema in s tem tudi likvidnosti vlade. ECB lahko namreč dvigne limit, do katerega je grškim bankam dovoljeno kupovati grške državne papirje. To bi pomenilo, da bi grška vlada prišla do svežega denarja, grške banke pa do vrednostnih papirjev, ki jih lahko zastavijo za zasilna posojila (ELA). Toda vse se lahko spremeni čez dva tedna. Če Grki ne bodo poravnali dolgov do ECB, bo ta ukinila vso pomoč, in edini izhod bi bila vpeljava vzporedne valute, kar bi bil tudi prvi korak do izstopa Grčije iz območja evra.
Cena maratonskih pogajanj
Mladi Grki, med katerimi jih je brez dela skoraj 60 odstotkov, so bili včeraj pripravljeni tvegati tudi članstvo v območju evra, da bi se končala vladavina varčevanja. Več kot dve tretjini jih je glasovalo ne. A izid referenduma, ki naj bi pogajalsko moč vrnil v grške roke, ima tudi drugo plat zgodbe. Mednarodni upniki, ki naj bi jih sredi junija od stališč Aten ločila le še nesoglasja o ukrepih, vrednih dve milijardi evrov, so izgubili zaupanje v grške pogajalske partnerje. Doseči nov dogovor bo izredno težko.
Navsezadnje tudi zato, ker nekajmesečni pogajalski poker ni bil brez posledic za grško gospodarstvo. Atene so se namesto z ukrepi, ki bi spravile grško gospodarstvo na pravo pot, ukvarjale s pogajanji. Vmes je nastala izdatna ekonomska škoda. Po oceni prvega moža helenske trgovinske zveze Vasilisa Korkidisa je grško gospodarstvo samo v tednu pred referendumom izgubilo 1,2 milijarde evrov. Odkar so svoja vrata zaprle banke, pa naj bi zasebna potrošnja strmoglavila za kar 70 odstotkov. Zahteve mednarodnih upnikov bi bile lahko zato še toliko ostrejše.
